Rešitve so v naravi

22. maj 2020

 Danes obeležujemo mednarodni dan biotske raznovrstnosti, ki poteka z geslom Rešitve so v naravi. Po oceni  Združenih narodov smo kljub vsem tehnološkim napredkom popolnoma odvisni od zdravih in močnih ekosistemov. Ti so namreč med drugim pomembni za naše zdravje in zdravila, vodo, hrano, oblačila, goriva, zaščito in energijo.

 Narava je temelj našega obstoja, pa poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor. "Daje nam zrak, ki ga dihamo in vodo, ki jo pijemo; od nje so odvisni naša hrana, zdravila in surovine. Neokrnjena narava nas ščiti pred hujšimi vetrovi in nenadnimi poplavami, pred sušami, plazovi in drugimi neprilikami. Ohranjeno, pristno naravno okolje je izjemna dediščina za prihodnje rodove."

V Sloveniji je narava izjemno pestra po številu in vrstah živih organizmov in njihovih bivališč. Znanstveniki so pri nas doslej zabeležili približno 24.000 vrst živih bitij. Med temi je kakšnih 3.200 vrst višjih rastlin, 1.200 vrst alg, 3.000 vrst gliv in 15.000 vrst živali. Od tega je endemičnih 800 živalskih in 66 rastlinskih vrst, torej takih, ki se nahajajo le na določenem območju. Med drugim človeška ribica, črni močeril, Horvatova kuščarica, kratkodlakava popkoresa, Zoisova zvončnica, kamniška murka...). Kot zanimivost: samo v Triglavskem narodnem parku raste 19 vrst endemičnih rastlin. Pravzaprav se lahko pohvalimo, da je Slovenija, ki pokriva skromnih 0,004 odstotka zemeljskega površja, a je bivališče za kar 2 odstotka znanih kopenskih živalskih vrst.

Izguba življenjskega prostora

"Nekaterim vrstam grozi, da bodo izumrle, zato moramo ukrepati - in ukrepamo. Nekatere vrste rastlin in živali živijo le v Sloveniji," so poudarili na ministrstvu. Ogroženih je petina višjih vrst rastlin, več kot štiri petine vrst dvoživk in plazilcev ter skoraj polovica vrst sesalcev. Zavarovanih je 71 rastlinskih vrst, 15 rodov in ena družina ter 389 živalskih vrst, 34 redov in 17 rodov.

Ukrepe za ohranitev biotske raznovrstnosti je ta teden začrtala Evropska komisija s sprejemom strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030, so spomnili na Zavodu RS za varstvo narave. V njej so med drugim poudarjeni ukrepi za zagotovitev odpornosti družbe na prihodnje izzive, ki bodo posledica podnebnih sprememb, požarov, negotovosti glede zagotavljanja hrane ali izbruhov novih bolezni.  Čeprav je v preteklih letih zaradi vse večjih pritiskov na naravo – gradnje, turizma, kmetijstva, onesnaževanja,… stanje narave tudi v Sloveniji postajalo vse slabše in je bila krivulja upada biotske raznovrstnosti obrnjena navzdol, smo najvrednejše dele predvsem zaradi prizadevanj naravovarstva in njegovih sistemskih mehanizmov, uspeli ohraniti, ponekod celo renaturirati.