Pozivi k prilagoditvam programov socialnega varstva

28. maj 2020

 Življenje po epidemiji koronavirusa zahteva nove pristope obravnave skrbi in dela z ranljivimi skupinami v okviru socialnovarstvenih storitev, poudarjajo v Socialni zbornici Slovenije.  Epidemija novega koronavirusa je še bolj razgalila dolgoletne težave pri oskrbi v domovih za starejše, pokazala pa je tudi na nekatere pomanjkljivosti socialnovarstvenih storitev.

Zato v socialni zbornici ocenjujejo, da je treba povečati dostopnost do socialnovarstvenih storitev in programov, okrepiti strokovno ustrezno informiranost na področju socialnega varstva, prilagoditi izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev ter poskrbeti za zmanjševanje neenakosti na področju socialnega varstva različnih ranljivih skupin. Generalni sekretar zbornice Vilko Kolbl je izpostavil, da so bile v zadnjih dveh mesecih, ko je bila pod drobnogledom predvsem problematika domov za starejše, spregledane druge oblike institucionalnega varstva. To vključuje ranljive skupine oseb s posebnimi potrebami v varstveno-delovnih centrih, centrih za usposabljanje in druge storitve, kot je na primer pomoč družini na domu.

Tudi vse ključne aktivnosti ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v zadnjih mesecih so bile in so še vedno povezane s spremljanje in ukrepanjem domov za starejše v epidemiji, je spomnil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Ob tem je z zadovoljstvom ugotavljal, da so v prvem valu epidemije uspeli, da v 90 odstotkov domov okužba ni prišla.  Prve izkušnje iz zdravstvene krize po njegovih besedah zaenkrat kažejo na to, da so bili bolj uspešni pri zajezitvi okužb tisti domovi, ki so svoja vrata zaprli prej, ter tisti, ki so okužene stanovalce lahko umaknili v bolnišnico ali dislocirano enoto doma.

Na ministrstvu trenutno oblikujejo delovno skupno, ki bo pregledala vse ukrepe in dobre prakse ter pripravila načrt za primer morebitnega drugega vala epidemije. Po besedah ministra bodo oblikovali protokole in usmeritve, glavni cilj pa je zagotoviti varnost in zaščito uporabnikov in zaposlenih ter v največji meri ohraniti normalno življenje v domovih. Iščejo tudi primerne negovalne prostore za primer drugega vala, kamor bi lahko prestavili okužene stanovalce. Eden od ciljev ministrstva za letošnje leto je zagotoviti več mest v domovih s podelitvijo koncesij in črpanjem evropskih sredstev. Kot je napovedal, bodo predvidoma do konca junija objavili razpis za podelitev koncesij institucionalnega varstva za 1100 novih mest.

Kot je poudaril predsednik socialne zbornice Nace Kovač, je treba  večjo pozornost nameniti ureditvi bivanjskih razmer v domovih in jim zagotoviti več finančnih sredstev za pomoč in podporo starejšim na njihovem domu. Ob tem je treba urediti okrepiti tudi sodelovanje z zdravstvenim sektorjem, predvsem v delu negovalnih bolnišnic. Posebej je potrebno okrepiti spremljanje ljudi s hudimi in ponavljajočimi se duševnimi motnjami,« je dodal.

Povečanje brezposelnosti in s tem poslabšanje materialnega položaja, manjša varnost, povečevanje nasilja v družinah in večja ranljivost oseb s težavami v duševnem zdravju lahko, brez ustreznih in učinkovitih oblik pomoči in strokovne podpore, vodijo v globok zdrs v socialno izključenost. Ta ima dolgotrajne oblike socialnega ''zdravljenja'' in prizadene tako gospodarske kot tudi druge razvojne cilje države. V času epidemije je kar 2070 novih gospodinjstev, ki živijo na robu revščine, zaprosilo za pomoč, kar je za pet do deset odstotkov več kot pred epidemijo.

Na fotografiji: mag. Nace Kovač Janez Cigler Kralj in Vilko Kolbl


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media