Zgodbe kulturne dediščine
S slovesnostjo, ki bo potekala brez prisotnosti gledalcev danes dopoldne v Semiču, se začenjajo 30. Dnevi evropske kulturne dediščine pod geslom: Spoznaj? Varuj! Ohrani, ter 8. Teden kulturne dediščine.
Osrednja tema letošnjih dni je izobraževanje o kulturni dediščini kot vseživljenjskem poslanstvu. Vse do 10. oktobra se bodo po slovenskih krajih in ponekod v zamejstvu zvrstili številni dogodki. Organizatorji (društva, ustanove, posamezniki ...) so jih razporedili po enajstih poljudnih področjih kulturne in z njo povezane naravne dediščine (arheološka, stavbna, etnološka, vrtnoarhitekturna in krajinska, memorialna, tehniška, urbanistična, likovna in vizualna, arhivska in knjižnična, nesnovna in naravna dediščina).
Program dogodkov najdete na spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije: https://www.zvkds.si, pod zavihkom Novice.
Prevzemati in predajati naprej
Evropska raziskava Eurobarometer iz leta 2017 je pokazala, da je kulturna dediščina na vrhu seznama dejavnikov, za katere je najverjetneje, da prispevajo k oblikovanju občutka povezovanja in skupnosti.
Zato je moto jubilejnih dni evropske kulturne dediščine: Dediščina obstane le, če jo z odprtimi rokami in srcem sprejemamo od svojih predhodnikov, po svojih močeh bogatimo in jo predajamo tistim, ki prihajajo za nami. Sloveniji to precej dobro uspeva in za to je v zadnjih letih prejela kar nekaj prestižnih nagrad in priznanj. Idrijska dediščina živega srebra in prazgodovinska kolišča na Barju sta vpisani na seznam svetovne kulturne dediščine. Znak evropske kulturne dediščine nosijo partizanska bolnišnica Franja, spominska cerkev sv. Duha na Javorci ter od letos Prešernova Zdravljica.
