Starejši v neenakopravnem položaju
Ob mednarodnem dnevu starejših (1. oktober) Sindikat upokojencev Slovenije ugotavlja, da pristojni v državi že več desetletij probleme, ki tarejo starejše pometajo pod preprogo – kar se je še izraziteje pokazalo z novim koronavirusom.
Še vedno nimamo sistemsko urejene dolgotrajne oskrbe, zdravstveni sistem ni prilagojen potrebam starejših in invalidov, veliko starejših živi v revščini ter v neprimernih bivalnih pogojih, da o pomanjkanju prostih mest v domovih za starejše niti ne govorimo. V sindikatu upokojencev zato od vlade zahtevajo takojšnje ukrepe in sicer, da prične z aktivnostmi za pridobitev novih kadrov za potrebe dolgotrajne oskrb, da poskrbi za ureditev delovnih pogojev in nagrajevanja. Prav tako zahtevajo, naj vlada skupaj z lokalnimi skupnostmi pregleda možnosti za organiziranje negovalnih bolnišnic, začne reorganizacijo pomoči na domu (ki mora biti dostopna vsem in cenovno sprejemljiva), ter začne urejevati pogoje za ureditev bivalnih pogojev starejših in invalidov - po zgledu EKO sklada oblikuje sklad za subvencioniranje vgradnje dvigal v več etažne stavbe in prilagoditev stanovanj.
Ob vsem naštetem je Francka Ćetković, predsednica SUS še opozorila, da revščina, odsotnost dolgotrajne oskrbe, socialna izključenost, osamljenost in izolacija v starosti sodijo med kršitve in zanikanje človekovih pravic.
Ne opravičil, potrebujemo ukrepanje
V Združenju Srebrna nit pa ob mednarodnem dnevu starejših ugotavljajo, kako nepremišljene so nekatere odločitve, pri katerih snovalci niso niti pomislili na to, da starejšim državljanom ne bodo koristile. Zato poudarjajo: nič o starejših brez starejših!
Opozorili so denimo na ovire, zaradi katerih starejši niso mogli koristiti novosti, ki so bile vpeljane v zadnjem letu. Tako večina zaradi prenizkih pokojnin ali slabega zdravstvenega stanja ne more koristiti turističnih bonov. Tudi pri koriščenju možnosti brezplačnega javnega prevoza so težave, od tega, da je zmanjkalo kartic, arhitektonskih ovir, ki otežujejo dostop do vlakov starejšim in gibalno oviranim (na primer v Brežicah in Grosupljem), do težav pri rezervaciji sedežev na avtobusih.
Kot nesprejemljivo pa so označili zamisel, da bi se upokojenci se z javnimi prevoznimi sredstvi lahko vozili samo ob določenih urah. Kdo jih bo vozil na nujne vožnje, saj si prevoza s taksijem večina upokojencev ne more privoščiti, se zato sprašujejo v Srebreni niti.
Tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) so ogorčeni nad idejo o časovni omejitvi voženj v javnem prometu. "Starejši ljudje in upokojenci smo enakopravni in enakovredni državljani, ki družbi in ekonomiji prispevamo velik delež, tako v potrošnji kot opravljenih in neplačanih storitvah – če upoštevamo samo neformalno oskrbo - zato nas diskriminacija v tem ukrepu globoko žali in prinaša veliko razočaranje nad predlagatelji, so zapisali v Zdus, kjer so tudi ogorčeni nad delitvijo državljanov na »zdravstveno ogrožene« in manj ogrožene.
