300 let Škofjeloškega pasijona
Z manjšo razstavo v velikonočnem času Slovenski etnografski muzej obeležuje tristoletnico spokorniške procesije, ki prikazuje Kristusovo trpljenje in motive iz Stare in Nove zaveze. Hkrati je to delo številnih presežkov. Besedilo pasijona je v verzih v škofjeloškem narečnem jeziku na osnovi predhodnih uprizoritev in predlog zapisal pater Romuald Marušič. Rokopisni kodeks z letnico 1721 velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in za najstarejšo ohranjeno režijsko knjigo v Evropi. Shranjen je v Kapucinskem samostanu Škofja Loka, kjer je tudi nastal.
Škofjeloški pasijon je vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije, od leta 2016 pa tudi na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, kot prvi element iz Slovenije.
Uprizoritev, ki so jo nameravali izpeljati po ulicah in trgih srednjeveškega jedra Škofje Loke (od leta 2009 jo uprizarjajo vsakih šest let, in je največja dramska predstava na prostem v Sloveniji) je zaradi epidemije predstavljena na prihodnje leto, tako da jubilej zaznamuje le razstava, ki je v avli razstavne hiše SEM na Metelkovi 2 v Ljubljani odprta do 18. aprila 2021.
