Svet Zpiz ni za socialno kapico
(podpis slike
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je na včerajšnji seji med drugim obravnaval tudi predlog za uvedbo socialne kapice, ki ga predvideva predlog zakonu o debirokratizaciji in ocenil, da gre za nesistemsko rešitev, ki ruši veljavno ureditev pokojninskega zavarovanja. Sprejeli pa so tudi ugotovitveni sklep, po katerem bodo od 1. maja najnižja in zagotovljena pokojnina ter najnižji znesek invalidske pokojnine višji.
Marijan Papež, generalni direktor Zpiz, je pri obravnavi predloga za uvedbo t. i. socialne kapice izrazil nasprotovanje vladnemu predlogu, po katerem bi socialno kapico uvedli za plače nad 6000 evrov bruto. Na ta način bi prišlo do siromašenja pokojninske blagajne, na leto bi bila zaradi manj vplačanih prispevkov od 70 do 100 milijonov evrov. Po njegovem mnenju bi morala razprava o morebitni uvedbi socialne kapice potekati v okviru sprememb pokojninskega sistema.
Predstavniki sindikatov in upokojencev v svetu so se strinjali z njim. Predstavnik sindikatov Alojša Čeč je dodal, da vlada ni pokazala nobene volje za usklajevanje predloga zakona s socialnimi partnerji in nadaljeval, da predlagana rešitev pomeni konec solidarnosti v pokojninskem sistemu. S tem lahko pride do šibitve prvega stebra v pokojninskem sistemu.
Predstavnica upokojencev Frančiška Ćetković je menila, da tak predlog vzbuja negotovost med upokojenci, ki jih je strah, ali bodo pokojnine sploh še imeli. Poudarila je, da je treba videti družbo in ljudi v njej v celoti.
Tatjana Čerin, predstavnica delodajalcev, ki podpirajo predlog o uvedbi socialne kapice, je povedala, da že več let potekajo razprave o ustreznosti razmerja med najnižjo in najvišjo pokojnino, pri čemer je treba iskati sistemske rešitve. Po besedah predstavnika vlade Igorja Klinarja zavarovanci vplačujejo v pokojninski sistem več, kot dobijo. Zpiz bi moral v svojih poročilih bolj natančno opredeliti, koliko od vplačanih prispevkov gre za izplačilo pokojnin in koliko v druge namene, je menil. Strinjal pa se je, da bo treba pogledati, kako se bo izpad prihodkov v pokojninski blagajni po zakonskem predlogu nadomestil.
Člani sveta so se seznanili tudi s poročilom Finančne uprave (Furs) o pobiranju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v lanskem letu. Iz njega izhaja, da se davčni dolg zaradi neplačanih prispevkov za pokojninsko blagajno še naprej zmanjšuje in je konec lanskega leta znašal dobrih 186 milijonov evrov ali 9,1 milijona evrov manj kot leto prej.
Aktivni dolg, pri katerem lahko davčni organ zoper dolžnike izvaja vse oblike izterjave po davčni zakonodaji, se je ob koncu lanskega leta znižal za 17,9 odstotka glede na konec leta 2019. Pogojno izterljivi dolg, pri katerem je poplačilo v največji meri odvisno od dinamike in zaključka sodnih postopkov, pa je zrasel za 0,4 odstotka.
Svet zavoda je sprejel tudi ugotovitveni sklep o zvišanju nekaterih prejemkov, in sicer bo od 1. maja najnižja pokojnina znašala malenkost nad 279 evrov, zagotovljena pokojnina 620 evrov, najnižji znesek invalidske pokojnine pa malenkost nad 388 evrov.
