Boris Pahor praznuje 108 let

26. avgust 2021

 Zamejski pisatelj in pričevalec 20. stoletja Boris Pahor danes praznuje 108. rojstni dan. Vse življenje opozarja na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam ter na nujnost samozavestne, pokončne drže v najširšem pomenu besede, ki lahko temelji le na dobrem poznavanju zgodovine in lastne identitete. Kot zapriseženi borec za pravice ogroženih jezikov in pripadnikov ogroženih kultur vselej poudarja, da je nacionalna zavest nujna za preživetje Slovencev v Italiji ter človeka in človeštva v svetu.

Boris Pahor se je rodil leta 1913 v slovenski družini v Trstu, še v času v Avstro-Ogrske. V medvojnem obdobju je v Trstu sodeloval s slovenskimi antifašističnimi intelektualci in tigrovci. Leta 1940 je bil vpoklican v italijansko vojsko in leta 1941 poslan v Libijo, od koder je bil kot vojaški prevajalec premeščen v taborišče za ujete častnike jugoslovanske vojske v Bogliacu pri Gardskem jezeru. Po kapitulaciji Italije se je leta 1943 vrnil v Trst in se pridružil osvobodilni fronti, januarja 1944 pa so ga prijeli domobranci in ga predali nemškim oblastem. Konec februarja so ga poslali v nacistično koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof. Kasneje so ga prestavili še v druga taborišča, nazadnje v Bergen-Belsen, ki so ga aprila 1945 osvobodili. Svoje taboriščne izkušnje je Pahor med drugim strnil v romanu Nekropola (1967), ki je bil leta 1990 preveden v francoščino, nato pa še v številne druge jezike. Med njegovimi znanimi deli so tudi Grmada v pristanu, Mesto v zalivu, Zatemnitev, Parnik trobi nji ter Trg Oberdan.

Leta 1966 je skupaj s somišljeniki ustanovil revijo Zaliv, v kateri je zagovarjal tradicionalno demokratično politiko proti enopartijskemu sistemu nekdanje Jugoslavije. V Jugoslaviji je odmeval intervju, objavljen v posebni izdaji revije, brošuri Edvard Kocbek: pričevalec našega časa. V pogovoru s Pahorjem in Alojzom Rebulo je Kocbek obsodil zunajsodni poboj 11.000 slovenskih domobrancev, ki so jih Britanci vrnili Jugoslaviji.

Kot otrok je bil Pahor tudi priča fašističnemu požigu Narodnega doma v Trstu, ki ga je Italija ob lanski stoti obletnici v zgodovino temno zapisanega dogodka vrnila slovenski skupnosti. Slovenski predsednik Borut Pahor je pisatelju ob tem vročil red za izredne zasluge za življenjski prispevek k razumevanju in povezovanju narodov Evrope in za nepopustljivo zavzemanje za slovenstvo in demokracijo. Italijanski predsednik Sergio Mattarella pa mu je  vročil odlikovanje vitez velikega križa, red za zasluge Italijanske republike. Tudi sicer je Pahor za svoje delo prejel več nagrad in časti. Med njimi Prešernovo nagrado (1992), srebrni častni znak RS (2000) in francoski red legije časti (2007), ob 102. rojstnem dnevu pa tudi častni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije.

Pri Cankarjevi založbi so ob letošnji 101. obletnici požiga tržaškega Narodnega doma izdali monografijo Ogenj, ki je zajel Evropo zgodovinarjev Boruta Klabjana in Gorazda Bajca, predstavitev pa posvetili pisateljevemu 108. rojstnemu dnevu.

Mladika in La Libreria Del Ponte Rosso pa sta v sozaložništvu izdali zbornik z naslovom Boris Pahor. Scrittore senza frontiere. Studi, interviste e testimonianze (Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Študije, intervjuji in pričevanja), ki so ga v torek predstavili v Trstu.

Povzeto po STA, foto: emka.si


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media