Sindikat upokojencev opozarja na vse slabši položaj upokojencev
Članice in člani Sindikata upokojencev Slovenije (SUS), ki so se včeraj zbrali na srečanju v Škofji Loki, so vladi in poslanskim skupinam posredovali svoje zahteve. Opozarjajo namreč, da se je položaj upokojenk in upokojencev poslabšal, da se njihovih zahtev ne sliši, zato se počutijo zapostavljene.
Kljub dodatkom, ki so jih bili deležni, kljub izredni in redni uskladitvi pokojnin se revščina med starejšimi ne znižuje, opozarjajo v sindikatu. Po podatkih iz raziskave Življenjski pogoji (SILC) namreč kar 97.000 upokojencev živi z dohodkom, nižjim od praga revščine (ta znaša 739 evrov). Zaradi posledic epidemije in klimatskih sprememb pa se nenehno zvišujejo cene živil in storitev.
V odprtem pismu zato zahtevajo dvig pokojnin za 3,5 odstotka zaradi neusklajevanja v preteklem obdobju ter še za odstotek zaradi prenizke redne uskladitve v letošnjem letu. Vsak, ki ima pravico do pokojnine, naj ima tudi pravico do varstvenega dodatka, ne glede na starost in to, kje živi, ob izpolnitvi dohodkovnega cenzusa, se zavzemajo v sindikatu. Po njihovih navedbah pokojnino, nižjo od 600 evrov, prejema 28 odstotkov upokojenk in upokojencev. Če starejši od 63 oziroma 65 let, ki imajo pokojnino nižjo od 591 evrov, lahko zaprosijo za varstveni dodatek in si tako vsaj malo izboljšajo svoj ekonomski položaj, pa mlajši upokojenci zanj ne morejo zaprositi.
V sindikatu upokojencev ob tem zahtevajo, da se ob povečanem številu obolelih za covidom-19 v domovih za starejše zagotovi ustrezne sisteme prezračevanja, uveljavi pogoje PCT za zaposlene in stanovalce in tako nujno zagotovi normalne razmere za bivanje. Stroškov testiranja zaposlenih in dodatnih zdravstvenih ter socialnih storitev zaradi prebolelega covida pa ne smejo nositi stanovalci.
Prav tako zahtevajo umik predloga zakona o dolgotrajni oskrbi iz parlamentarne obravnave, pač pa naj vlada predlog posreduje v javno razpravo in v obravnavo na Ekonomsko socialni svet. Do uveljavitve primernega zakona o dolgotrajni oskrbi pa naj zagotovi spremembo kadrovskih normativov zdravstvene in socialne oskrbe v domovih za starejše, večje število osebja ter zvišanje njihovih plač.
Med njihovimi zahtevami je tudi sprememba sistema pomoči na domu, ki naj se zagotovi "v potrebnem obsegu in kakovosti pod enakimi pogoji v celotni državi". Pričakujejo tudi prilagoditev bivalnih pogojev starejših v stanovanjih ter večnadstropnih zgradbah (denimo vgradnja dvigal), da bi lahko dlje ostajali doma.
