Zdrav življenjski slog krepi srce
Ob današnjem svetovnem dnevu srca strokovnjaki poudarjajo pomen zdravega življenjskega sloga. Srčno-žilne bolezni so namreč še vedno najpogostejši vzrok smrti, saj zaradi njih vsako leto umre več kot 17,9 milijona ljudi. V Sloveniji so smrti zaradi srčno-žilnih bolezni v letu 2019 predstavljale skoraj 40 odstotkov vseh smrti.
Med najpogostejšimi boleznimi srca so ishemična bolezen srca, vključno s srčnim infarktom, motnje srčnega ritma, srčna odpoved oz. popuščanje srca in bolezni srčnih zaklopk. Smrt med boleznimi srca najpogosteje povzročita srčni infarkt in srčna odpoved. V Sloveniji so smrti zaradi srčno-žilnih bolezni v letu 2019 predstavljale 38 odstotkov vseh smrti. Letno je v slovenskih bolnišnicah 16.000 hospitalizacij s srčnim popuščanjem, v prvem letu po odpustu iz bolnišnice pa je ponovno hospitaliziranih 40 odstotkov bolnikov, medtem ko jih 20 odstotkov umre, so sporočili iz podjetja Pfizer, ki vodi kampanjo Vprašaj znanost - Vprašaj zdravnika.
Ob tem so poudarili, da je zdrav življenjski slog izjemno pomemben za zmanjševanje bremena tovrstnih bolezni. Opozorili so, da jih sicer ne more preprečiti, lahko pa občutno zmanjša njihovo breme. Zvišan krvni tlak, zvišan holesterol, zvišan krvni sladkor, čezmerna telesna teža, kajenje, telesna neaktivnost in stres so tako glavni dejavniki, ki vplivajo na razvoj teh bolezni.
"Zdrav življenjski slog je eden od ključnih ukrepov pri preprečevanju prezgodnje umrljivosti. Osebe, ki imajo med 50. in 70. letom dva ali več dejavnikov tveganja, živijo v povprečju 12 let manj kot osebe brez dejavnikov tveganja, poleg tega bistveno prej razvijejo kronične bolezni in imajo slabšo kvaliteto življenja," je opozoril predstojnik kliničnega oddelka za žilne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Aleš Blinc. Poudaril pa je, da kljub temu obstajajo izjeme, ki živijo zdravo, a lahko zaradi genetskih razlogov ali visoke starosti vseeno zbolijo.
Jasna Jukić Petrovčič iz posvetovalnice Za srce pa je pojasnila, da so ljudje, ki prihajajo k njim, sicer o osnovnih srčno-žilnih boleznih, kot so srčni infarkt, možganska kap in visok krvni tlak, kar dobro seznanjeni. "Zanimivo je, da povišanega holesterola ne smatrajo kot del srčno-žilnih bolezni, ampak na to gledajo bolj ozko - zamaščena jetra in zožene žile, česar pa ne povežejo z akutnim miokardnim infarktom ali možgansko kapjo," je opozorila. Dodala je, da se ne zavedajo niti tega, kako pomembno je odkrivanje in zdravljenje tovrstnih stanj.
Nemudoma na urgenco
O težavah s srcem se vsekakor čim prej posvetujete s svojim izbranim zdravnikom. Hitro pa morate ukrepati, torej poklicati na 112 ali obiskati urgentno službo, če vas duši ali občutite bolečino v prsih, kot »tiščanje«, ki se pojavlja pri vse manjših naporih ali celo v mirovanju (še posebno, kadar ne popusti), če imate občutek nerednega ali prepočasnega utripanja srca, če za kratek čas izgubite zavest, se pojavi nenadna enostranska ohromelost, odpoved govora, nenadna bledica in bolečina okončine ali pa kadar vam roka oziroma noga na hitro oteče, ne da bi se poškodovali.
