Za boljšo kakovost življenja neozdravljivo bolnih
Svetovni dan paliativne in hospic oskrbe, ki ga obeležujemo 9. oktobra, je letos namenjen spodbujanju enakopravnega dostopa do te oskrbe in prilagajanja individualnim potrebam. H kakovostnejši obravnavi neozdravljivo bolnih zelo pomagajo mobilne paliativne enote, ki jih počasi dobivamo tudi pri nas.
V Sloveniji vsako leto umre okoli 20.000 bolnikov, v glavnem zaradi kroničnih neozdravljivih bolezni, večina med njimi pa bi vsaj v zadnjem obdobju življenja potrebovala paliativno oskrbo. Vendar pa niti vse bolnišnice nimajo urejenih primernih oddelkov. Slovensko društvo hospic izvaja štiri programe, pri katerih spremljajo umirajoče in njihove svojce. Vsako leto je v njih vključenih okoli 12.000 uporabnikov. Imamo en sam stacionarni hospic, to je Hiša Ljubhospic v Ljubljani, ki uporabnikom nudi brezplačno oskrbo, strokovno zdravstveno nego in psihosocialno podporo.
Vsekakor so dobrodošli obiski paliativne enote na domu neozdravljivo bolnih. Na Gorenjskem deluje že nekaj let, v splošnem dogovoru za zdravstvo v letu 2021 pa jih je vlada predvidela pet in sicer po enega v UKC Ljubljana, UKC Maribor, v splošnih bolnišnicah Novo mesto in Murska Sobota ter na Onkološkem inštitutu v Ljubljani (OI). Po ocenah naj bi namreč zadoščal en paliativni mobilni tim na 100 tisoč do 150 tisoč prebivalcev.
Hvaležni za obiske
Na ljubljanskem onkološkem inštitutu je mobilna paliativna enota začela delovati prvega septembra letos, ko jim je podjetje Porsche Inter Auto - podružnica Porsche Verovškova dalo v brezplačno uporabo avtomobil. V tem času so opravili 41 obiskov pri 27 bolnikih. Večinoma so to bolniki, ki so se že zdravili na inštitutu ali v kliničnem centru, če pa družinski zdravniki menijo, da bi kakšne njihov bolnik potreboval njihovo pomoč pa se jim seveda lahko oglasi, je na predstavitvi mobilne enote povedala asist. dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo.
Kot pravi koordinatorica paliativne oskrbe na inštitutu Marjana Bernot, dipl. m. s., obiske bolnikov na domu (pa tudi v domovih starejših občanov) načrtujejo po jutranjem sestanku na oddelku, ko imajo zbrane informacije s 24-urnega telefona in opravljen pregled nočnih in prvih jutranjih klicev, ki so običajno urgentni. Največkrat so razlog obiska bolečine in simptomi, ki se pojavijo v zadnjih dneh življenja. Bolniki obiske na domu hvaležno sprejemajo, saj čutijo, da niso sami in da jim bo ekipa pomagala pri lajšanju bolečin in drugih simptomov, ko bo to potrebno. Prav tako so podpore veseli svojci, ki se sicer naučijo oskrbovati bolnega svojca, a pogosto potrebujejo potrditev, da delajo prav. Predvsem so pomirjeni, ker vedo, da jih lahko kadarkoli pokličejo. "Ob obiskih na domu se je med nami zgradil drugačen, bolj intimen odnos, ki nas je v teh, za družino občutljivih trenutkih močno povezal. In to je bistvo našega dela v paliativni oskrbi – skrb, odnos in dosegljivost,« pravi Marjana Bernot.
Na obisk se vedno odpravita zdravnik in medicinska sestra, po potrebi pa vključijo še socialne delavce, psihologe ali psihiatre. Obiskujejo bolnike z rakom v Osrednjeslovenski regiji, ki obsega kar 25 občin oziroma 26 odstotkov celotnega prebivalstva, zato jih skrbi, da potreb kmalu ne bodo mogli dohajati.
Na ljubljanskem onkološkem inštitutu so sicer paliativno oskrbo uvedli leta 2007, zdaj jo izvajajo na vseh oddelkih in v ambulantah, bolnike s kompleksnejšimi težavami pa obravnavajo na oddelku za akutno paliativno oskrbo. Zaradi spodbujanja razvoja in vključevanja paliativne oskrbe v onkološko obravnavo je Evropsko združenje za internistično onkologijo inštitutu do leta 2024 podaljšalo akreditacijo Center odličnosti na področju paliativne oskrbe.
Paliativna oskrba je usmerjena v zagotavljanje čim boljše kakovosti življenja bolnikom s kroničnimi neozdravljivimi boleznimi, ne glede na starost. Njen cilj je ohranjanje vrednot posameznika in dostojanstva življenja. Nudi tudi podporo svojcem, tako v času bolnikove bolezni kot po smrti v obdobju žalovanja.
