Spremembe na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja

30. december 2021

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se uporablja od 1. maja 2021, je za zavarovance skrajšal prehodno obdobje postopnega izenačevanja odmerne lestvice z zavarovankami. Zavarovancem se bo tako v letu 2022 starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe odmerila v višini 61,5 odstotka od pokojninske osnove, od 1. januarja 2023 dalje pa bo za 40 let dopolnjene pokojninske dobe za zavarovance in zavarovanke veljal enak odmerni odstotek, to je 63,5 odstotka.

Kot je znano, je bila z novelo ZPIZ-2I na novo določena tudi višina najnižje pokojnine, in sicer v višini 29,5 odstotka od najnižje pokojninske osnove, kar od 1. maja 2021 dalje znaša 279,56 evra. Najnižja pokojnina se bo od določitve dalje le še usklajevala tako kot pokojnine in se ne bo več na novo določala v vsakem koledarskem letu za nove upravičence. Na ta način ne bo več razlik med upravičenci do najnižje pokojnine, saj se je      za vse upravičence ta znesek izenačil.

Prav tako je bil z novelo ZPIZ-2I na novo določen tudi znesek zagotovljene pokojnine, do katere so upravičeni tisti zavarovanci, ki so izpolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne ali invalidske pokojnine in so dopolnili pokojninsko dobo v enaki dolžini, kot je predpisana dolžina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti. Zagotovljena pokojnina od 1. maja 2021 dalje znaša 620 evrov, naprej pa se bo usklajevala tako kot pokojnine.

Novela ZPIZ-2I je na novo uredila institut najnižjega zneska invalidske pokojnine za zavarovance, ki so pokojnino pridobili po določbah ZPIZ-2. V letu 2021 je bil določen v višini 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove in od 1. maja 2021 znaša 388,54 evra. Tudi najnižji znesek invalidske pokojnine se bo naprej usklajeval tako kot pokojnine.

S 1. januarjem 2022 se izteče prehodno obdobje postopnega zviševanja zahtevane starosti vdove oziroma vdovca za pridobitev pravice do vdovske pokojnine. V letu 2021 je moral(a) vdovec oziroma vdova za pridobitev te pravice do smrti zakonca dopolniti starost 57 let in  6 mesecev. V primeru, da je do smrti zakonca dopolnil(a) 52 let in 6 mesecev (in nastopil/a t. i. čakalno dobo), bo lahko pridobil(a) pravico do vdovske pokojnine ob dopolnitvi starosti 57 let in 6 mesecev. S 1. januarjem 2022 se bo zahtevana starost za pridobitev pravice do vdovske pokojnine za vdovo oziroma vdovca zvišala na 58 let (nastop t. i. čakalne dobe pa na 53 let).

Novela ZPIZ-2J, po kateri so bili v krog upravičencev do invalidnine za telesno okvaro ponovno zajeti tudi tisti zavarovanci, pri katerih je telesna okvara nastala kot posledica poškodbe izven dela ali bolezni, je bila uveljavljena 7. avgusta. To pomeni, da se pravica do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe izven dela ali bolezni, v skladu s spremenjenim 403. členom ZPIZ-2 lahko prizna in dajatev izplačuje največ od 7. avgusta dalje. Z 30. oktobrom je bil uveljavljen nov podzakonski akt, in sicer Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar, ki je nadomestila uporabo zveznega Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar iz leta 1983.

Z Zakonom o spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2K), ki se uporablja od 1. novembra, je bil pojem pokojninske dobe brez dokupa, določene v 23. točki 7. člena ZPIZ-2, razširjen še na obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013, toda pod pogojem, da se je oseba prostovoljno vključila v obvezno zavarovanje že pred 31. decembrom 2012, vendar le do prve prekinitve zavarovanja in ob pogoju plačila prispevka.

Uživalcem pokojnin, ki so z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje med 1. januarjem 2013 in prvo prekinitvijo uveljavili pravico do starostne ali predčasne pokojnine po zakonu, bo zavod v šestih mesecih od začetka uporabe tega zakona po uradni dolžnosti na novo odmeril starostno pokojnino oziroma odmeril starostno pokojnino namesto predčasne pokojnine.

Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine

Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine mora zavarovanec (moški in ženska) hkrati izpolnjevati pogoja starosti in pokojninske dobe, kot je razvidno iz spodnje preglednice:

Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih možno pridobiti tudi pri nižji starosti.

Nekatere od predpisanih starosti je možno znižati zaradi:

1. skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, in sicer se starostna meja zniža za 6 mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več. Do znižanja starosti  je upravičena ženska, moški pa le, če je užival pravico do nadomestila iz naslova starševstva;

1. služenja obveznega vojaškega roka, in sicer za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja in 

1. vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.

Ob dopolnitvi 38 let pokojninske dobe brez dokupa se s predpisanih 65 let starosti starostna  meja zniža:

• ženski ali moškemu zaradi skrbi za otroke za največ štiri leta (do dopolnjenih 61 let) in
• moškemu zaradi služenja obveznega vojaškega roka za največ dve leti (do dopolnjenih 63 let).

Pravico do starostne pokojnine je možno pridobiti pri nižji starosti tudi zaradi:

• dela na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem (t. beneficirana doba),
• osebnih okoliščin, ki so pogojene z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih so bile osebe do decembra 1999 upravičene do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, od 1. januarja 2000 dalje pa do prištete dobe.

Če je oseba upravičena do znižanja starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem in/ali prištete dobe, se najprej opravi to  znižanje. Sledijo znižanja na drugih podlagah (zaradi skrbi za otroke, obveznega služenja vojaškega roka oziroma vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti), vendar pa ne pod najnižje možne starosti, predpisane za posamezno od njih. To  pomeni, da je lahko že s prvo od možnih podlag za znižanje starostne meje to v celoti izkoriščeno in druge podlage nimajo več nobenega vpliva.

Višina starostne pokojnine je pogojena z višino pokojninske osnove in dolžino dopolnjene pokojninske dobe. Ta služi za določitev odstotka za odmero starostne pokojnine. Višina odstotka za odmero se v letu 2022 še razlikuje glede na spol zavarovanca in znaša za 15 let zavarovalne dobe za ženske 29,5 odstotka pokojninske osnove, za moške pa v letu 2022 znaša 28,5 odstotka. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se pri ženski odmerni odstotek zviša za 1,36 odstotka, pri moškem pa v letu 2022 za 1,32 odstotka. Če daljša pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, se odmerni odstotek za tolikšno pokojninsko dobo za žensko poveča za 0,68 odstotka, za moškega pa v letu 2022 za 0,66 odstotka.

Tudi v letu 2022 se bodo za izračun pokojninske osnove upoštevale osnove iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša.

Pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine

Za pridobitev pravice do predčasne pokojnine mora zavarovanec (moški in ženska) dopolniti starost 60 let ter 40 let pokojninske dobe.

Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina. Tako odmerjena pokojnina se nato zmanjša za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti 65 let za 0,3 odstotka, vendar največ za 18 odstotkov. Zmanjšanje pokojnine je trajno. Predpisane starosti za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ni možno znižati na nobeni podlagi.

Pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine

Vdova oziroma vdovec v letu 2022 praviloma pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je ob smrti zakonca dopolnil(a) 58 let starosti.

Če vdova ali vdovec do smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic ne dopolni 58 let starosti, dopolni pa 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 58 let starosti. Če vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine, pridobljene zaradi nezmožnosti za delo ali dolžnosti preživljanja otrok, dopolni 58 let starosti, trajno obdrži pravico do vdovske pokojnine. Če ji/mu ta pravica preneha pred dopolnjeno starostjo 58 let, toda po dopolnjeni starosti 53 let, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 58 let starosti.

Uskladitev pokojnin v letu 2022

V skladu z določbo drugega odstavka 105. člena ZPIZ-2 se uskladitev pokojnin izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije. Pokojnine se uskladijo za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar – december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 40 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar – december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem.

Podatek o povprečni mesečni bruto plači, izplačani za obdobje januar – december 2021, bo predvidoma objavljen sredi februarja 2022, uskladitev pokojnin pa se bo opravila pri izplačilu pokojnin za februar 2022.

Letni dodatek v letu 2022

Izplačilo letnega dodatka za leto 2022 je urejeno v 77. členu Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023, sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije dne 1. decembra.

V letu 2022 se bo letni dodatek večini uživalcev izplačal skupaj z izplačilom redne pokojnine oziroma nadomestila iz invalidskega zavarovanja za mesec junij, in sicer v naslednjih zneskih:

1. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 570 evrov, v višini 450 evrov;
2. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 570,01 evra do 680 evrov, v višini 310 evrov;
3. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 680,01 evra do 805 evrov, v višini 250 evrov;
4. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 805,01 evra do 970 evrov, v višini 200 evrov;
5. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku, višjem od 970 evrov, v višini 140 evrov;
6. uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku do 805 evrov, v višini 250 evrov;
7. uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku od 805,01 evra do 970 evrov, v višini 200 evrov;
8. uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku, višjem od 900 evrov, v višini 140 evrov.

V znesku pokojnine se upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.

Uživalcem pokojnin, katerim se pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu in ki prejemajo skupni znesek pokojnine v višini do 570 evrov, se bo letni dodatek v znesku 450 evrov izplačal v celoti, ne pa v sorazmernem delu, kot to sicer določa 96. člen ZPIZ- 2.

Ostalim uživalcem, ki prejemajo pokojnino iz tujine, se bo višina letnega dodatka določila  glede na skupen znesek pokojnin oziroma nadomestil iz slovenskega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prejetih v mesecu izplačila letnega dodatka ter    pokojnin, prejetih iz tujine v mesecu januarju, preračunanih v evre po tečaju Banke Slovenije na dan izplačila rednih pokojnin za mesec januar 2022. Če uživalec prejema slovensko pokojnino v sorazmernem delu, se mu bo (z zgoraj navedeno izjemo) tudi letni dodatek po 96. členu ZPIZ-2 obračunal in izplačal v sorazmernem delu.

Zavod bo uživalce, ki imajo na dan 1. januarja 2022 prebivališče v drugi državi, uživalce, ki imajo prebivališče v Sloveniji in se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu, ter uživalce s prebivališčem v Sloveniji, ki po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije prejemajo tudi pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, obvestil po uradni dolžnosti in jim v izpolnitev posredoval tudi obrazec, ki se bo izpolnjen štel kot dokazilo o višini tuje pokojnine. Ti uživalci bodo lahko zavodu na tem obrazcu posredovali podatke o višini tuje  pokojnine, izplačane v januarju 2022.

Višino tuje pokojnine bo lahko uživalec sporočil preko spletnega portala z oddajo zahtevka na določenem spletnem naslovu ali z uporabo posebne QR kode, ki mu bo posredovana na  obvestilu skupaj z navodili in varnostno PIN kodo. Uporaba sistema je brezplačna, varna in preprosta ter nadomešča posredovanje podatkov preko priloženega obrazca. Če bo zavod od zgoraj navedenih uživalcev pokojnin prejel vrnjeno dokazilo o višini pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja najpozneje do 30. aprila 2022, jim bo letni dodatek izplačan do 30. septembra 2022, če bo zavod dokazilo o višini tuje pokojnine prejel do 30. septembra 2022, bo letni dodatek izplačan do konca leta 2022. V primeru, da zavod vrnjenega dokazila o višini tuje pokojnine ne bo prejel do 30. septembra 2022, bo letni dodatek izplačan v višini 140 evrov oziroma v pripadajočem sorazmernem delu tega zneska.

Vsem uživalcem bo zavod brezplačno posredoval tudi varnostno PIN kodo, s katero bodo lahko višino tuje pokojnine sporočili elektronsko preko internetne povezave.

 Način izplačevanja prejemkov

Novela ZPIZ-2G je s 1. januarjem 2020 uveljavila spremembo glede načina izplačevanja pokojninskih in invalidskih prejemkov. Po določbi 120.a člena ZPIZ-2 se prejemki iz obveznega zavarovanja izplačujejo negotovinsko na plačilne račune, odprte pri bankah.

Uživalcem, katerim se prejemek nakazuje preko poštne dostave na naslov, se lahko nakazuje na navedeni način tudi še v prihodnje, vse dokler zavod ne prejme zahteve za spremembo načina nakazila na bančni račun. Sprememba na prejšnji način nakazovanja pa ni več možna.