Odkrit pogovor ublaži stisko
Ob svetovnim dnevu preprečevanja samomorov, ki ga obeležujemo 10. septembra, strokovnjaki poudarjajo pomen osveščanja in aktivnosti za preprečevanje samomorov. Pomembno je, da človekovo stisko prepoznajo njegovi bližnji, saj posameznik pogosto ne zbere dovolj moči, da bi poiskal strokovno pomoč.
Ko se človek sooči s stisko, pogosto dvomi v svoje odločitve in se težje loti iskanja strokovne pomoči. Zato je pomembno, da pogovor z njim začnejo njegovi bližnji (družina, prijatelji, sodelavci, nadrejeni,…) in ga vprašajo, kako se počuti in če ga kaj skrbi, je na novinarski konferenci poudarila predsednica Slovenskega društva za preprečevanje samomora Anamarija Zavasnik. Če ugotovijo, da je stiska posameznika resna, naj ga vprašajo, koliko časa bo lahko stisko še prenašal. Če se izkaže, da je na koncu svojih moči, naj vprašajo tudi, če kdaj pomisli na samomor. V primeru pritrdilnega odgovora naj se bližnji po njenih besedah s posameznikom v stiski pogovorijo in skušajo z njim ugotoviti, kaj ga vendarle drži pri življenju, prav tako naj mu skušajo poiskati strokovno pomoč in, če je le mogoče, ga spremljajo na prvi obisk pri strokovnjaku.
Nujno je poiskati pomoč strokovnjaka takrat, kadar stiska prizadene življenje posameznika do te mere, da se pojavijo motnje spanja (nespečnost ali umikanje v spanje), motnje apetita (izguba ali pretirana ješčnost), brezvoljnost (opuščanje delovnih in /ali družinskih obveznosti), izguba zanimanja za dejavnosti, izogibanje stikom z bližnjimi, huda tesnoba, nemir, razdražljivost, ali že omenjene dileme glede smisla življenja in razmišljanja o umiku iz življenja (misli o samomoru).
Število samomorov se je v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 nekoliko povečalo, je pojasnila Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Skupno je lani zaradi samomora umrlo 432 oseb, od tega 338 moških in 94 žensk. Pri tem so nekoliko več samomorov zabeležili v starostni skupini od 15 do 19 let in pri starostni skupini nad 50 let. Dodala je, da je samomor posledica zapletenega in hkratnega delovanja več dejavnikov, zato je težko izpostaviti zgolj en vzrok.
Kje poiskati pomoč?
Kadar je posameznik v hudi stiski, njegov izbrani zdravnik pa ni dosegljiv, se lahko obrne na dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo (112) ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).
Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik sta 24 ur na dan na voljo na telefonski številki 116 123. Od 19. do 7. ure je na telefonski številki 01 520 99 00 na voljo klic v duševni stiski, ki deluje v organizaciji Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Telefon za otroke in mladostnike Tom je od 12. do 20. ure na voljo na številki 116 111.
Slovensko združenje za preprečevanje samomora vzdržuje in širi mrežo psiholoških svetovalnic Centra za psihološko svetovanje Posvet – Tu smo zate. Zdaj jih je 18, v treh (Ljubljana, Celje , Portorož) pa nudijo pomoč tudi mladostnikom. Svetovanje je dostopno in brezplačno.
Na svetovanje v Celju, Laškem in Mozirju se klienti lahko naročijo po telefonu 031 778 772 vsak delovni dan ali po e-pošti svetovalnica@nijz.si, za svetovalnice v Ljubljani in ostalih krajih (Idrija, Ilirska Bistrica, Jesenice, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Portorož, Sevnica, Slovenj Gradec, Tolmin, Zagorje ob Savi) pa po telefonu 031 704 707 vsak delovni dan med 8. in 20. uro ali po e-pošti info@posvet.org.
Svečka v podporo, spomin in kot upanje
Mednarodna zveza za preprečevanje samomora poziva, da ljudje na svetovni dan preprečevanja samomora na svojem oknu prižgejo svečko ob 20. uri po lokalnem času. Gre za gesto
v podporo preprečevanju samomora, poleg tega pa svečka gori tudi v spomin tistim, ki so umrli zaradi samomora ter kot upanje za njihove svojce.
