Novela ne ukinja dolgotrajne oskrbe

18. november 2022

 Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Srebrna nit, Socialna zbornica Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije, Amnesty International Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega varstva, Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije, Skupnost varstveno delovnih centrov Slovenije, zbornica zdravstvene in babiške nege - zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov in Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas podpirajo uveljavitev novele Zakona o dolgotrajni oskrbi.

Na skupni novinarski konferenci so poudarili, da novela ne ukinja dolgotrajne oskrbe, pač pa prinaša dodaten čas za sprejem nujnih sprememb in popravkov tako zakona kot tudi povezanih pravilnikov. V določenih delih zakon ne le da ni izvedljiv, ponekod je pisan v škodo stanovalcev domov, so prepričani. Poleg tega gre pri noveli le za dve področji, na katerih  bi morali uvesti spremembe že z januarjem 2023 in sicer za dolgotrajno oskrbo v instituciji in položaj oskrbovalcev družinskih članov.

Izpostavili so, da tako zakon kot pravilniki ne določajo natančno pravic stanovalcev, storitev, do katerih bodo ti upravičeni, cene storitev in način financiranja. Pri pripravi zakona niso upoštevali pripomb stroke, pač pa ga je pisala politika. Moti jih zavajanje v referendumski kampanji, češ, kako bodo stanovalci imeli boljše storitve in plačevali manj, kar ne drži.

Kakovost storitev v DSO bo nižja. Pravilnik o storitvah dolgotrajne oskrbe določa premalo časa za izvedbo posameznih storitev, ki jih poleg tega izvajajo preredko (denimo umivanje nepomičnih ali pomoč pri gibanju), so poudarili v skupnosti socialnih zavodov. Ker pravilniki znižujejo obseg storitev, ki jih uporabniki potrebujejo, bodo morali številne nujne storitve dolgotrajne oskrbe plačevati dodatno (denimo pomoč pri hranjenju več kot trikrat na dan ali in menjava plenic več kot štirikrat na dan). Poleg tega zakon ukinja dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga dobiva veliko stanovalcev v domovih, s čimer bo njihov dohodek nižji, za namestitev in prehrano pa bodo plačali vsaj 30 odstotkov več.

Zaposlene v domovih in predstavnike organizacij starejših skrbi pomanjkanje usposobljenih izvajalcev, predvsem pa točkovanje na lestvici upravičenosti do posameznih kategorij oskrbe. Menijo, da zaradi visokega vstopnega praga približno 40 odstotkov današnjih uporabnikov ne bo upravičenih do storitev dolgotrajne oskrbe. Poleg tega obstoječi zakon določa nemogoče pogoje za priznavanje pravic do dolgotrajne oskrbe. Prvi od pogojev je, da je oseba v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo vključena vsaj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih. Če bi zakon obveljal, s 1. januarjem 2023, ko bi se začele uporabljati prve določbe glede pravic do dolgotrajne oskrbe po trenutnem zakonu, do teh pravic ne bi bil upravičen nihče, saj bi ta pogoj izpolnili šele 18. januarja 2024.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tjaša Vidic je po novinarski konferenci Skupnosti socialnih zavodov Slovenije dejala, da je zakon na več mestih pravno in strokovno sporen. Tako zdaj  želijo skupaj z deležniki priti do optimalne rešitve, predvsem pa zagotoviti, da s 1. januarjem 2023 nihče ne bo ostal brez pravic.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media