Planinstvo kot način življenja

28. februar 2023

 »Naravna bogastva in lepote so vir, iz katerega črpa planinstvo svojo moč in poslanstvo, zatorej s spoštljivo ljubeznijo do vsega, kar je s tem povezano.« Zavezi iz Častnega kodeksa slovenskih planincev Planinska zveza Slovenije (PZS) sledi že 130 let.  

Visok jubilej ene od najbolj množičnih nevladnih in prostovoljskih organizacij in hkrati najbolj množične športne organizacije v Sloveniji so obeležili na prireditvi v Kinu Bežigrad v Ljubljani. Slavnostna govorca sta bila minister za gospodarstvo, turizem in šport  Matjaž Han in predsednik PZS Jože Rovan. Slednji je med drugim poudaril, da se planinci od nekdaj izkazujejo kot varuhi naravnega okolja »in tej zavezi želimo slediti tudi vnaprej; s primernim samoomejevanjem pri planinskih aktivnostih, z vzornim vzdrževanjem poti, z energetsko in okoljsko posodobitvijo koč. Pri slednjem pričakujemo pomoč države, kajti v gorah se kljub pomembnemu prispevku prostovoljnega dela čisti ekonomski račun pač ne izide.«

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je v svojem govoru poudaril izjemni prispevek planinstva pri oblikovanju temeljev slovenskega naroda. Zato je »naša zgodovinska dolžnost, da še naprej podpiramo razvoj planinstva, planinskih društev, domov in planinskih poti.« Dodal je, da je bo ministrstvo poleg podpore prenove planinskih domov in visokogorskih centrov vzpostavilo tudi sistemsko financiranje vzdrževanja planinskih poti.

70 let Slovenske planinske poti

Po podatkih iz leta 2022 združuje 297 društev s 60.744 člani, čeprav v gore hodi vsaj 350.000 državljanov. Za urejanje dva tisoč planinskih poti v skupni dolžini več kot 10 tisoč kilometrov po vsej Sloveniji skrbi 907 usposobljenih in registriranih markacistov. Med najbolj obiskanimi je Slovenska planinska poti, najstarejša planinska vezna pot v Sloveniji in ena najstarejših tovrstnih poti na svetu, saj letos praznuje 70-letnico obstoja. Doslej je pot, dolgo 617,4 kilometra, v celoti prehodilo skoraj 11 tisoč planincev.

PZS usposablja mentorje planinskih skupin, varuhe gorske narave, vodnike PZS za vodenje v kopnih in snežnih razmerah, turnokolesarske vodnike, alpiniste, markaciste, športne plezalce, trenerje in vaditelje športnega plezanja ter inštruktorje vseh vrst. V zvezo so vključeni svetovno prepoznavna alpinistična dejavnost in tekmovalni športi, kot so športno plezanje, tekmovalno ledno plezanje, tekmovalno turno smučanje in planinska orientacija. Planinska društva upravljajo 179 planinskih koč, zavetišč, bivakov in učnih središč s skoraj 7400 ležišči in več kot 10.000 sedišči.

 Planinska zveza Slovenije je naslednica Slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893 v vrtnem salonu pri Maliču v Knafljevem prehodu v Ljubljani, kjer je sedaj blagovnica Nama. Prvi predsednik društva je bil Fran Orožen. Poslanstvo Planinske zveze Slovenije je 130 let kasneje podobno, kot je bilo ob nastanku: gojiti slovensko planinsko izročilo, izvajati prostovoljsko delo in širiti planinstvo kot način življenja, so zapisali v planinski zvezi.

Foto: PZS, fototeka SPM


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media