Srčne in odgovorne babice

5. maj 2023

Peti maj, mednarodni dan babic, letos poteka pod sloganom Skupaj - z dokazi v sedanjost, s katerim babice opozarjajo na svoj doprinos k družbi, družini, ženskam, materam in otrokom, pri tem pa je za samostojno opravljanje poklica ključna dobra strokovna usposobljenost.

Kot poudarjajo na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, poklic babice in njihovo poslanstvo izvajalkam in izvajalcem babiške nege nalaga veliko odgovornosti. Zaradi pomena celovite babiške obravnave v življenju sleherne ženske je treba babice vključiti v načrtovanje in odločanje v zdravstvenem sistemu, so prepričani v Zbornici-Zvezi.

Od decembra 2021 je babištvo vpisano v register nesnovne kulturne dediščine, Slovenija sodeluje tudi pri večnacionalni nominaciji babištva za vpis na Unescov seznam.

270 let formalnega izobraževanja babic

Letos obeležujemo 270 let izobraževanja babic na Slovenskem. Ob tej obletnici in v sklopu obeležitve 100-letnice ustanovitve Bolnice za ženske bolezni in porodništvo v Ljubljani so na stavbi Šlajmerjeva ulica 3 a včeraj odkrili spominsko ploščo. Skupaj so jo postavili  Ginekološka klinika UKC Ljubljana, Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana ter Strokovna sekcija medicinskih sester - babic. (Na fotografiji zgoraj, vir: FB društva)

Leta 1753 je na pobudo avstrijske cesarice Marije Terezije nizozemski zdravnik - porodničar Gerhard van Swieten v Ljubljani ustanovil Babiško šolo. Istega leta je ustanovil babiško šolo še v Celovcu, kasneje pa sta bili podobni šoli ustanovljeni še v Gradcu ter v Trstu; v vseh so se babice lahko učile tudi v slovenskem jeziku. Za očeta slovenskega porodničarstva se šteje magister Anton Makovec, ki je leta 1782 napisal prvi učbenik za babice z naslovom Prashanja inu odgovori zhes Vsegharstvu (Vprašanja in odgovori glede všegarstva). Šest let kasneje je v bohoričici izšla njegova druga knjiga Vshegarske bukve za babize na desheli (Všegarske bukve za babice na deželi). Leta 1818 je Jan Matoušek s pomočjo jezikoslovca Valentina Vodnika napisal učbenik Babištvo ali porodničarski vuk za babice.

Prva porodnišnica na našem prostoru  je leta 1789 stala na mestu nasproti današnjega Filipovega dvorca ob Tromostovju in se je imenovala »porodnišnica in najdišnica,« saj so skrbeli tudi za zapuščene dojenčke.

Babica z več kot kot 1370 porodi

Mojca Primožič iz Slovenj Gradca, ki je že 32 let  babica v pokoju in smo jo podrobneje predstavili v letošnji januarski številki Vzajemnosti, se takole spominja svojega dela. »Dvoletno babiško šolo sem končala v Ljubljani. Obvezno prakso sem opravljala v Ljubljani in Mariboru. Po končanem šolanju sem se zaposlila v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec. Po treh letih dela na terenu sem se zaposlila kot babica v porodni sobi slovenjgraške bolnišnice. V vsem času opravljanja babiškega poklica sem v prvem letniku šolanja opravila 20 porodov v Mariboru, v drugem letniku šolanja 30 v Ljubljani, dva poroda na terenu ter 1330 porodov v porodnišnici Slovenj Gradec (v letih od 1962 do 1974). Kljub službenim in družinskim obveznostim sem se vpisala v mariborsko srednjo medicinsko šolo oziroma njeno enoto za izobraževanje odraslih na Ravnah na Koroškem. Po končanem šolanju sem delala na ginekološko-porodnem oddelku vse do upokojitve leta 1990.

Zdaj pa še malo zgodovine ... Babiška šola v Ljubljani, ustanovljena leta 1753, je bila ena prvih zdravstvenih strokovnih šol v Evropi in prva babiška šola na slovenskem etničnem ozemlju. Pouk je bil vseskozi v slovenskem jeziku. V več kot dveh stoletjih njenega obstoja je pouk trajal različno dolgo, v začetku dva, kasneje pet, nato osemnajst mesecev, od leta 1948 naprej pa dve leti. Na šoli so poučevali znani strokovnjaki, kot so Balthazer Hacquet, Anton Makovec, Alojzij Valenta, Alojz Zalokar in Vito Lavrič. Ta ima za povojni razvoj babiške šole tudi največ zaslug, od leta 1944 do 1965 je bil tudi ravnatelj, do leta 1976 pa je sodeloval kot honorarni predavatelj in mentor. V okviru babiške šole je osnoval posvetovalnico za nosečnice, kasneje dispanzer za žene, leta 1966 pa stalni tečaj za pripravo nosečnice za porod. Današnji klinični oddelek za perinatologijo ali porodnišnica v Ljubljani stoji na Šlajmarjevi ulici 4. Porodnišnica je največja izmed vseh 14 slovenskih bolnišnic. Pokriva osrednji del Slovenije in je hkrati največji perinatalni tercialni center v Sloveniji in tudi eden največjih v Evropi. Tu se rodi približno tretjina vseh slovenskih otrok,« zaključuje Mojca Primožič.