Poskrbimo za duševno zdravje
Jutri, 18. maja, bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal Festival duševnega zdravja. Organizira ga Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) za ozaveščanje ljudi vseh starosti (mladostnikov, ljudi srednjih let, starejših) o pomenu ohranjanja in krepitve duševnega zdravja ter za destigmatizacijo duševnih stisk in motenj.
Odprtja se bo ob 10.30 udeležila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je častna pokroviteljica festivala. Sodelovalo bo veliko strokovnjakov in društev, ki bodo obiskovalcem predstavili različne programe in aktivnosti za izboljšanje duševnega zdravja, za pomoč tistim, ki bi jo potrebovali, ter za zmanjšanje stigme zaradi duševnih stisk. Obiskovalci bodo imeli možnost pogovorov z osebami z lastnimi izkušnjami okrevanja po duševni stiski. Lahko se bodo udeležili pogovorov in svetovanj ter delavnic, na katerih bodo pridobili nekatere praktične veščine, ki jim bodo pomagale pri ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja.
Festival bo trajal od 10. do 18. ure, vstop je brezplačen. Naj še spomnimo, da lahko veliko koristnih informacij in nasvetov za samopomoč, ko se znajdete v stiski, dobite na spletni strani Nacionalnega programa duševnega zdravja – Mira (https://www.zadusevnozdravje.si/).
Več pogovorov, manj stisk
Na pomen skrbi za duševno zdravje, še posebej na preventivo je na skupni okrogli mizi opozorilo pet ministrov, saj je vlada letošnje leto razglasila za leto duševnega zdravja. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je dejal, da želijo v sklopu novega sektorja za duševno zdravje in demenco okrepiti mrežo storitev za krepitev duševnega zdravja. In informirati ljudi, h komu se lahko zatečejo po pomoč, ko se znajdejo v stiski, predvsem pa spodbuditi ljudi, da o svojih stiskah govorijo. Potrudili se bodo za kadrovsko okrepitev, vendar bodo zato potrebovali vsaj tri do štiri leta. Do konca leta naj bi sprejeli tudi zakon, ki bi psihoterapevtsko dejavnost vsaj v neki meri vključili v javno zdravstveno mrežo. Predvsem pa bi uredil področje psihoterapevtskega svetovanja, ki je zdaj prepuščeno trgu in ni pod nobenim strokovnim nadzorom.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je poudaril, da največ duševnih stisk nastane v družini, zato želijo z resolucijo o enakih možnostih moških in žensk, ki je v medresorskem usklajevanju, povečati število varnih hiš in okrepiti delovanje socialnih delavcev na terenu, saj bi ti z boljšim poznavanjem družinskih razmere laže našli rešitve. Dodal je, da so v lanskem letu prvič zabeležili več bolniških odsotnosti zaradi duševnih težav kot zaradi onkoloških bolezni.
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je opozoril na odgovornost šole kot vzgojne ustanove, da krepi razredne skupnosti, da otroke nauči kako se pogovarjati, sodelovati med sabo in se spoštovati. Napovedal povečanje števila svetovalnih delavcev v osnovnih šolah.
Po besedah ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča imamo premalo ljudi, ki bi se strokovno ukvarjali z duševnimi stiskami. Zato so predlagali povečanje števila mest za študij psihologije. Rešitev vidi tudi v štipendiranju tujcev, ki bi študirali v Sloveniji
Ministrica za kulturo Asta Vrečko pa je izpostavila terapevtsko in preventivno vlogo kulture. Hkrati je med kulturniki veliko prekarnih delavcev in samozaposlenih, in kar tretjina jih živi pod pragom revščine. Zato si skupaj z ministrstvom za delo prizadevajo najti pravno podlago za njihovo kolektivno pogodbo, je še omenila.
