Oskrba bližnjih se ne drži urnika
6. oktobra obeležujemo Evropski dan družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev. Ta opozarja na pomembno, a pogosto spregledano vlogo ljudi, ki poleg svojih vsakodnevnih obveznosti skrbijo za družinskega člana ali drugo bližnjo osebo.
Za prepoznavnost in podporo neformalnim oskrbovalcem si prizadeva Slovensko združenje neformalnih oskrbovalcev pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka. V sodelovanju z evropskim združenjem Eurocarers v letošnji kampanji v ospredje postavljajo položaj zaposlenih neformalnih oskrbovalcev – ljudi, ki poleg svoje službe skrbijo za bližnjega. Sporočilo kampanje je preprosto: Oskrba bližnjih se ne drži urnika. Potreba po oskrbi se spreminja. Prilagoditi se mora tudi trg dela. Brez fleksibilnosti ne gre.
Skoraj vsak peti Slovenec nekaj ur tedensko ali celo vsak dan skrbi za bolnega, onemoglega ali invalidnega svojca, prijatelja ali znanca. Vsaj še enkrat toliko družinskih članov in znancev pomaga od daleč. Oskrba je velika vrednota, priložnost skrbeti za bližnjega, ko peša, pa plemenito delo, v katerem lahko dozorevata tako odnos kot človek sam. Je tudi zahtevno delo, ki ga je lažje obvladovati, če človek v njem prepozna svojo vlogo ter lažje poišče potrebno znanje in podporo, sporočajo iz Inštituta Antona Trstenjaka.
V Sloveniji so pravice zaposlenih oskrbovalcev razpršene med več zakonov. Zakon o delovnih razmerjih omogoča pet delovnih dni neplačanega oskrbovalskega dopusta na leto. Zaposleni lahko zaprosi tudi za začasno krajši delovni čas, delo od doma ali drugačno razporeditev delovnega časa, vendar o tem odloča delodajalec. Plačana odsotnost zaradi nege je urejena za razmeroma ozek krog bližnjih, med katere na primer ne spadajo starši. Status oskrbovalca družinskega člana po zakonu o dolgotrajni oskrbi je namenjen le intenzivnim oblikam oskrbe in ni splošna rešitev za zaposlene oskrbovalce. Te možnosti težko ustrezajo potrebam spremenljive in nepredvidljive oskrbe, ki lahko traja mesece ali leta. Dr. Tjaša Potočnik, raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, poudarja, da potrebujemo bolj celovit okvir in prilagodljive rešitve. Veliko lahko naredijo delodajalci z razumevanjem, odprto komunikacijo, prilagodljivim delom in podporo zaposlenim, pri čemer bi jih država lahko dodatno podprla.
Pomembno pa je, da oskrbovalci o svoji situaciji spregovorijo tudi v službi ter se pozanimajo o možnostih prilagoditev oziroma podpore, če jo potrebujejo. Prav tako je pomembno poiskati ustrezne oblike pomoči – tako znotraj družine in med prijatelji kot v storitvah, ki lahko oskrbo olajšajo in pri njej pomagajo. Predvsem pa je treba poskrbeti zase: velikokrat se zdi to težko, vendar je pomembno, da si odtrgamo košček časa tudi za svoje telo, si od časa do časa vzamemo oddih tudi od oskrbovanja. Človek, ki je popolnoma izčrpan, težko dolgo kakovostno skrbi za drugega in opravlja svoje delo. Skrb zase zato ni sebičnost, ampak del dobre oskrbe.
Na Inštitutu Antona Trstenjaka so na Facebooku ustanovili skupino Družinski oskrbovalci, razvili usposabljanje za družinske in druge neformalne oskrbovalce, prav tako spodbujajo oblikovanje skupin svojcev po načelu samopomoči po slovenskih krajih. Brezplačno se lahko vključite v Slovensko združenje neformalnih oskrbovalcev. Za več informacij pišite na oskrbovalec@iat.si ali pokličite 064 299 599.