Oskrba
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetidecember '24Zdravje Oskrba
NESPEČNOST PRI STAREJŠIH
Bralka sprašuje, kako se spopasti z nespečnostjo, saj opaža, da njen 79-letni mož zvečer težko zaspi, ponoči se večkrat zbuja. Čez dan je utrujen, opaža motnje pozornosti in razdražljivost.
Spanje je izredno pomemben proces v naših življenjih, saj prespimo skoraj tretjino življenja – eni več, drugi manj. S starostjo se čas spanja krajša in posamezniku lahko zadostuje tudi pet ur spanja. Kajti ni tako zelo pomembna dolžina spanja kot pa njegova učinkovitost, torej tista količina, ki nam omogoča, da se zbudimo spočiti in normalno opravljamo dnevne aktivnosti.
Naj prihajajoči prazniki zažarijo
Premišljevanja o življenju
Prazniki so čas veselja in čas zabav, so čas počitka in čas srečevanj. Obdobje, ko se nam zazdi, da je čas za nekaj dni obstal. Prazniki so priložnost za drobna veselja, ki smo jih med letom odlagali zaradi obilice vsakodnevnih obveznosti. In ko se lahko brez skrbi posvetimo svojim staršem in jih razveselimo z obiskom.
Prazniki so tudi čas, ko se po svetu razseljene hčere in sinovi vrnejo domov. A njihova napeta pričakovanja, da bodo po dolgih mesecih ali morda letu odsotnosti ponovno preživeli nekaj prijetnih dni z dragimi starši, se ob snidenju z njimi pogosto sprevržejo v razočaranje. V obdobju, ko se niso videli, se njihovi starši niso le postarali za eno leto, postali so tudi slabotnejši in manj zmogljivi. Starost staršem pač ne prizanaša.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetinovember '24Zdravje Oskrba
TEŽAVE PRI HRANJENJU
Na nas se je obrnila bralka, ki skrbi za moža, ki je po možganski kapi ostal nepokreten in vezan na posteljo. Imata urejeno pomoč na domu, kljub temu pa za dobršen del nege in oskrbe poskrbi ona. Opaža težave, ki se pojavijo pri hranjenju, saj mož težje požira in se mu hrana zaletava. Prosi za nasvet.
Motnja požiranja ali disfagija se lahko pojavi v različnih obdobjih človekovega življenja, eden izmed vzrokov pa je lahko tudi stanje po možganski kapi, ki ga je treba jemati skrajno resno. Zaradi motnje lahko hrana in tekočina zaideta v sapnik in pljuča, kar povzroča težave z dihanjem ali celo aspiracijsko pljučnico.
Ali smo upravičeno nezadovoljni?
Z oskrbo starejših smo pogosto nezadovoljni. Poslušamo in beremo o slabi oskrbi stanovalcev v domovih starejših, ki je povod za večino konfliktov med njihovimi bližnjimi in osebjem v domovih. Ali je oskrba res slaba? Že kratek obisk nam razkrije nasprotno, stanovalci so skrbno negovani, čisti in urejeni, bivajo v urejenem in snažnem okolju, pa čeprav so nekateri domovi že precej dotrajani, na razpolago imajo številne smiselne aktivnosti, da jim ni dolgčas. Zakaj torej vsesplošno nezadovoljstvo?
Vemo, da stanovalci domov usihajo kljub skrbni negi in sodelovanju pri miselnih in gibalnih aktivnostih, posedanju v voziček, fizioterapiji. Toda njihovi bližnji pogosto mislijo, da dobra nega in razne aktivnosti preprečujejo usihanje, zato sklepajo, da je usihanje njihovih staršev posledica slabe oskrbe. Zagata je enostavno rešljiva. Raziskave so dokazale, izkušnje pa potrdile, da ustrezno informiranje omogoča njihovim bližnjim pravilno razumevanje: dobra oskrba zagotavlja starejšim udobje, ne zmore pa upočasniti ali preprečiti usihanja. Medicinskih ukrepov, ki bi usihanje v zadnjem obdobju življenja upočasnili ali preprečili, ni.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetioktober '24Zdravje Oskrba
MIŠIČNA OTRDELOST PO MOŽGANSKI KAPI
Bralka, katere mož je pred kratkim doživel možgansko kap s posledično desnostransko hemiplegijo, sprašuje, kako preprečevati zakrčenost mišic na roki. Po vrnitvi iz zdravilišča želi izvajati vaje tudi v domačem okolju, vendar se roka večkrat nenadoma zakrči, zato dlan težko odpre in izpusti predmet.
Spoštovani, rehabilitacija po preboleli možganski kapi je dolgotrajna in odvisna od več dejavnikov, sodelovanje posameznika pa je ključnega pomena za doseganje zastavljenih ciljev. Vsekakor svetujem, da gospod še naprej izvaja terapevtske vaje, ki mu jih je predpisal fizioterapevt v sklopu rehabilitacije v zdravilišču. Priporočljivo je vaditi od 15 do 30 minut na dan. Vaje naj vedno izvaja le do meje bolečine in gib na koncu zadrži nekaj sekund. Med vadbo naj bo pozoren na pravilno dihanje in naj ne zadržuje diha ali izdiha. Pomemben je tudi pravilen položaj telesa, izogiba naj se sunkovitim gibom. Če potrebuje vašo pomoč, se postavite na njegovo slabšo stran telesa.
Brez spoštovanja in poslušanja ne gre
Sredi septembra pred šestnajstimi leti sta se v dom v Slovenj Gradcu, ki deluje kot poslovna enota Koroškega doma starostnikov, vselila prva stanovalca. V naslednjih dneh so bile vse postelje, nekaj čez 90 jih je, zasedene. Zdaj je na mizi vodje enote približno 600 novih prošenj za sprejem.
Kot pravi vodja slovenjgraške enote Koroškega doma starostnikov Marjana Kamnik, so v šestnajstih letih »gradili in zgradili pogoje za življenje in delo, ki niso odvisni od ravni moči, tudi ne od materialnih dobrin, človekovih slabosti ali kreposti in privilegijev ali morda – kakor koli bi si morda kdo želel ali pričakoval – politične moči, temveč od odprtosti, zaupanja in profesionalne naklonjenosti zaposlenih.«
Potreb po celostni oskrbi je iz leta v leto več
oktober '24Oskrba Starejši Aktualno
Slovenija ima več starejšega kot mladega prebivalstva, med slovenskimi mesti ima največji delež starejših prebivalcev Maribor. Lani je imela Mestna občina Maribor evidentiranih 26.677 starejših nad 65 let, kar predstavlja skupno 27,73 odstotka njenega prebivalstva. Za izboljšanje življenja starejših v mestu in okolici neutrudno skrbijo tudi zaposleni javnega zavoda Centra za pomoč na domu Maribor. Pred kratkim je ponovno dobila petletni mandat direktorica Barbara Žgajner.
Čeprav ima center v imenu Maribor, pa socialna oskrba na domu sega širše, saj pomagajo tudi občanom občin Hoče - Slivnica, Rače - Fram in Starše. Skoraj sto zaposlenih je lani skrbelo za dostojanstveno staranje skoraj 900 uporabnikov z zavedanjem možnosti, zmožnosti in potreb posameznika in družbe v tretjem življenjskem obdobju. Povprečno so lani oskrbovali okoli 600 uporabnikov mesečno. Z dobro pokritostjo storitev pomoči na domu prednjači občina Rače - Fram, v občini Hoče - Slivnica opažajo trend ruralnega območja, ko si uporabniki bistveno dalj časa zagotavljajo pomoč pri vsakodnevnih opravilih v okviru mreže svojcev ali sosedske pomoči in zaprosijo za njihovo pomoč šele v trenutku, ko pomoč doseže za svojce neobvladljiv obseg. V občini Starše pokrivajo potrebe po pomoči na domu brez obsežnejših čakalnih dob. Samo v Mariboru imajo vključenih nekaj več kot 700 uporabnikov, kolikor jim lahko pomagajo glede na razpoložljivost kadra in z zagotovljenim občinskim denarjem.
Ljubeča skrb za drugega je najgloblja človeška sila
oktober '24Oskrba Starejši Aktualno
Letošnji evropski dan družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev, ki je 6. oktobra, poteka pod geslom Neformalni oskrbovalci so partnerji v oskrbi – za pravično ureditev položaja družinskih oskrbovalcev! Usmerja nas v uspešnejše reševanje enega najbolj perečih izzivov današnje Evrope – razviti humano, finančno in kadrovsko vzdržno dolgotrajno oskrbo.
To je mogoče samo s partnerstvom med vsemi deležniki: državo in njenim uzakonjenim sistemom, zdravstveno, socialno in drugimi strokami ter samimi družinskimi in drugimi neformalnimi oskrbovalci. Dejstva so jasna. Vsak deseti Evropejec nekaj ur tedensko ali celo dnevno skrbi za svojega bolnega, starostno onemoglega ali invalidnega svojca, soseda ali prijatelja. Še vsaj toliko žena, mož, snah, zetov, hčera, sinov, vnukov, sester, bratov, staršev in drugih družinskih članov, sosedov in prijateljev je pri tem udeleženih bolj od daleč. V Sloveniji neposredno oskrbuje nad dvesto tisoč ljudi, v Evropi čez 44 milijonov. Družinski in drugi neformalni oskrbovalci s svojim delom zagotavljamo kar 80 odstotkov oskrbe.
Moji ostareli starši se spreminjajo
»Koliko lepih spominov imam na popoldneve, ko sva si z mamo vzeli čas druga za drugo in klepetali! Ne poznam prijetnejše sogovornice, kot je bila ona. A v zadnjem letu se je vse spremenilo. Postala je trmasta, nič več se ji ne da dopovedati. Najina srečanja so postala kup prerekanj, jeze in slabe volje. Večkrat se sprašujem, kaj se z njo dogaja.«
Ja, starost nas spreminja. Prej ali slej se srečamo z gibalnim in miselnim usihanjem, postopno potrebujemo vse več pomoči, na preizkušnji so tudi odnosi z našimi bližnjimi. Medčloveških odnosov ne gradimo in krepimo le z dejanji, recimo s pozornostjo do čustvenih stisk sočloveka in pripravljenostjo pomagati, pri soustvarjanju odnosov igra pomembno vlogo tudi sporazumevanje. Toda prav pri tem imamo s starajočimi se starši pogosto težave. Zakaj? Zakaj smo ob tem največkrat zelo prizadeti?
-
Dobro počutjeoktober '24Zdravje Oskrba
Paliativno oskrbo še vedno povezujemo zlasti z umiranjem, vendar pa ni omejena le na konec življenja. V resnici gre za celostno obravnavo bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podporo njihovim najbližjim, ne glede na to, v kateri fazi je bolezen.
Pri tem ne gre le za lajšanje telesnih simptomov, kot so bolečine, težko dihanje, slabost, nemir, delirij, izguba teka ali zaprtje ter preprečevanje razjed ipd. Pomembni sta tudi podpora pri bolnikovih psiholoških potrebah (pogosto jih grabi strah ali jeza) ter socialna podpora, še posebej kadar nima svojcev ali socialne mreže, prav tako je treba upoštevati duhovni vidik bolnika (prepričanja, verovanje). »Zdravstveno osebje je pogosto zadnji spremljevalec bolnika, zato je nujno, da poznamo njegove vrednote, želje in jih, kolikor je le mogoče,...
