Oskrba
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetijanuar '26Oskrba
SVETUJEJO VAM
OSKBRA STARŠEV
Na robu izčrpanosti se je na nas obrnila bralka, ki vsakodnevno skrbi za svoja mamo in očeta, saj potrebujeta pomoč druge osebe ves dan. Vsako jutro pred službo ju obišče in jima pripravi zajtrk, po službi teče k njima, kjer ostane do večera, in se nato vsa izčrpana vrne domov k svoji družini. Prosi za nasvet, kako bi si olajšala njuno oskrbo.
Skrb za starejšega družinskega člana je čustveno bogata, a hkrati fizično in psihično zahtevna naloga. Mnogo svojcev si ne prizna, da so utrujeni, ker želijo narediti še malo več. A dolgotrajna izčrpanost vodi v izgorelost, ki jo je veliko težje zdraviti kot preprečiti. Zato je ključnega pomena, da si pravočasno poiščete podporo in razbremenitev. Koristno je, da se v družini dogovorite o jasni razporeditvi in razdelitvi nalog med drugimi družinskimi člani – kdo bo pomagal pri nakupih, kdo pri prevozih, kdo bo prevzel klice zdravnika ali...
Prve položnice z nižjo ceno za oskrbo v domovih
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je v Domu upokojencev Hrastnik sodeloval pri izdaji prvih položnic za dolgotrajno oskrbo, ki po njegovih besedah za stanovalce domov prinašajo izdatno zmanjšanje finančnih bremen. Kot je ob tem povedal, številke kažejo, da bo cilj ureditve dolgotrajne oskrbe, ki bo dostopna vsem, dosežen.
Minister Maljevac je ob tem poudaril, da je bil december zelo intenziven tako za ministrstvo kot tudi za vse domove, a je potek prevedbe potekal uspešno. "Vsak, ki je želel vstopiti v sistem dolgotrajne oskrbe, je to lahko tudi storil," je dejal. "Danes smo tu, da na konkretnem primeru predstavimo, kakšne so razmere. S tem zakon prehaja iz papirja v prakso, v boljše življenje ljudi, kar je bilo tudi naše osnovno vodilo. Vemo, da so bili stroški za domove za starejše visoki, sploh povezani z oskrbo, ki jo je posameznik potreboval. To je bila obremenitev tako za stanovalce kot tudi za celotne družine," je dejal Maljevac. Ob tem je znova poudaril, da je razlika v tem, da stanovalci po novem plačujejo samo stroške nastanitve in prehrane, ne pa več oskrbe, zato bodo bistveno večje razlike v ceni predvsem za tiste, ki so potrebovali več oskrbe.
Dolgotrajna oskrba v domovih starejših
AKTUALNO
Stanovalci domov starejših občanov so večinoma že podpisali soglasje za prevedbo iz obstoječega sistema institucionalnega varstva v novi sistem dolgotrajne oskrbe, pri osebah brez skrbnika pa je prevedba urejena samodejno. Do konca letošnjega leta naj bi podpisali osebne načrte in tako dokončno prešli v dolgotrajno oskrbo.
Ker se na družbenih omrežjih širijo lažne navedbe, da bodo stanovalci domov razlaščeni ali pa bodo morali svojci po njihovi smrti vračati denar, naj ponovimo zagotovilo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca: To ni res. S podpisom soglasja in osebnega načrta stanovalci ne bodo imeli dodatnih finančnih obveznosti. Ravno nasprotno, položnice se bodo znižale, saj cena bivanja v standardni dvoposteljni sobi s souporabo kopalnice in vključno s prehrano ne sme presegati 782 evrov. Kot veste, od julija naprej zaposleni in upokojenci plačujemo prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ta denar se zbira na posebnem računu pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in bo porabljen izključno za namene dolgotrajne oskrbe.
Zahtevo za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo lahko vložijo le še slepi in slabovidni
Od danes je mogoče koristiti vse oblike pravic do dolgotrajne oskrbe, zato Zakon o dolgotrajni oskrbi določa prenehanje uporabe določb nekaterih drugih zakonov, ki so urejali primerljive pravice. Med drugim je določeno prenehanje uporabe določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se nanašajo na dodatek za pomoč in postrežbo, razen za slepe in slabovidne osebe.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sporoča, da zavarovanci in upokojenci od danes dalje pri njih ne morejo več uveljavljati pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Izjema velja le za zavarovance, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni, zavarovanci, ki postanejo med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne dejavnosti slepi ali slabovidni, če nimajo pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na kakšni drugi podlagi. Navedeni zavarovanci obdržijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi po prenehanju delovnega razmerja, če jim je le-to prenehalo brez lastne volje ali krivde ali če pridobijo pravico do pokojnine.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetinovember '25Zdravje Oskrba
PARKINSONOVA BOLEZEN
Bralkinemu možu so diagnosticirali parkinsonovo bolezen. Težave ima z jutranjo okorelostjo, tremorjem, občasno izgubi ravnotežje, govor sčasoma postaja počasnejši. Prosi za nasvet, kako lahko z vsakdanjo nego in oskrbo pripomore k boljšemu življenju.
Parkinsonova bolezen je nevrološka motnja, ki zahteva veliko razumevanja, potrpežljivosti in prilagoditev, saj vpliva na vsakodnevno življenje posameznika in njegove družine. Povzroča tremor in togost mišic, gibanje je počasnejše, pojavijo se težave z ravnotežjem, sčasoma pa bolezen zaradi okorelosti in rigidnosti mišic vpliva tudi na govor in požiranje, nemalokrat pa vpliva tudi na kognitivne funkcije.
-
november '25Zdravje Oskrba Aktualno
Ovire za pametno tehnologijo pri oskrbi starejših
Kljub vse večji ponudbi pametnih tehnologij – to so računalniško vodene naprave, ki delujejo inteligentno in lahko spremljajo, analizirajo ali poročajo – obstaja velik razkorak med razvojem teh inovacij in njihovo dejansko uporabo v vsakdanji oskrbi starejših. V študiji, ki so jo opravili na Češkem, so raziskovali ovire in pomisleke, povezane s sprejemanjem pametnih tehnologij, pri starejših uporabnikih, oskrbovalcih in strokovnjakih za staranje.
Zakaj potrebujemo konvencijo o pravicah starejših
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Starejši se velikokrat jezimo, da imamo v naši državi cel kup odličnih strategij in drugih dokumentov, da o posvetih niti ne govorimo, ki naj bi urejali tudi življenje starejših, da bi bilo res dostojno. Vendar se pogosto zgodi, da se vse zaustavi že pri pripravi akcijskih načrtov in seveda pri izvedbi, medtem ko se življenje starejših ne spremeni kaj dosti.
A starejši si želimo več kot le lepih besed. Želimo biti aktivni, vključeni in spoštovani. Želimo soustvarjati družbo, v kateri bo življenje dostojno za vse. S staranjem prebivalstva se povečuje tudi število tistih, ki so bolj ranljivi – zaradi bolezni, slabše mobilnosti, odvisnosti od pomoči drugih ali življenja v institucijah. Prav ti so največkrat izpostavljeni kršitvam pravic, ki bi morale biti samoumevne: socialnih, zdravstvenih, ekonomskih in človekovih pravic nasploh.
Osamljenost ni le osebna stiska
november '25Zdravje Oskrba Aktualno
Dolgotrajna osamljenost povečuje tveganje za nastanek duševne stiske in bolezni ter ogroža osnovno človekovo dostojanstvo. Svetovna zdravstvena organizacija jo opredeljuje kot tretji steber zdravja, poleg telesnega in duševnega, in že opozarja na epidemijo. Več kot tretjina Evropejcev, to je 50 milijonov ljudi, se vsaj občasno počuti osamljena.
Največ osamljenosti je v Severni Ameriki, najmanj pa v Afriki. Pri nas je po raziskavi Share vsaka peta oseba, stara nad 50 let, osamljena, od tega štirje odstotki izrazito, med njimi je več žensk in starejših. Dolgotrajna osamljenost ima na zdravje enak učinek kot 15 pokajenih cigaret na dan, povečuje tveganje tudi za druge bolezni, na primer za demenco za kar 58 odstotkov, za srčne bolezni za 29 odstotkov, za 32 odstotkov se zviša možnost za možgansko kap.
Izzivi dolgotrajne oskrbe po prvem decembru
AKTUALNO
Kaj narediti, da bo Slovenija dežela, v kateri bo vredno in lepo živeti, so iskali odgovore na 24. festivalu za tretje življenjsko obdobje. K skupnemu razmišljanju so povabili predstavnike civilne družbe, izvršilne in zakonodajne oblasti, gospodarstvenike in seveda starejše.
Festival, ki so ga organizirali Proevent, Mestna zveza upokojencev Ljubljana in ministrstvo za solidarno prihodnost, je potekal od 30. septembra do 2. oktobra, obiskalo ga je več kot 17.000 ljudi. Častni pokrovitelj je bil predsednik vlade Robert Golob, ki je na odprtju dejal, da je glede na raziskave Slovenija družba, v kateri je v pokoju vredno in lepo živeti, ter poudaril zavezo vlade, da podaja roko vsem v tretjem življenjskem obdobju. Ob zaključku tridnevne prireditve pa se je predsednica programskega sveta festivala Vlasta Nussdorfer pogovarjala z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom, častnim pokroviteljem prvega festivala tudi o aktualnih temah, ki zadevajo starejše.
Dajmo več priznanja oskrbovalcem!
Vsak deseti Slovenec skrbi za bolnega, onemoglega ali invalidnega svojca, prijatelja ali soseda, veliko družinskih članov in znancev pa pomaga od daleč, so opozorili na Inštitutu Antona Trstenjaka ob Evropskem dnevu družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev. Letos poteka pod sloganom: Danes ti, jutri jaz – Danes ti skrbiš zame, jutri jaz zate in govori o tem, da je oskrbovanje naša skupna vrednota in da se moramo to skrb naučiti ceniti in spoštovati!
