Oskrba
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetimaj '25Zdravje Oskrba
ŽIVLJENJE Z INKONTINENCO
V stiski in želji po informacijah se je na nas obrnila 60-letna bralka, ki se zadnja leta spopada s stresno inkontinenco, zaradi katere ne more več v popolnosti živeti svojega aktivnega življenja, saj ji težave povzročajo že preprosto kihanje, kašljanje in celo smejanje.
Spoštovani, poznamo štiri oblike inkontinence, najpogostejša pa je ravno stresna inkontinenca, kjer pride do nehotenega uhajanja urina ravno pri tem, kar opisujete sami. K stresni inkontinenci lahko prispeva več dejavnikov, med najpogostejšimi pa je oslabitev mišic medeničnega dna. Za njihovo izboljšanje vam svetujem naslednje preproste vaje: mišice medeničnega dna stisnite in zadržite pet sekund, potem jih pet sekund počasi sproščajte in nato deset sekund počivajte. Ko bo vaja postala lažja, zadržite ѕtisk osem sekund in sproščajte osem sekund. Ob tem bodite pozorni, da ne stiskate trebuha, stegen ali zadnjice in ne zadržujete diha. Vaje izvajajte dvakrat dnevno po pet minut, napredek pa boste opazili po osmih do 12 tednih.
APRILSKA NAGRADNA KRIŽANKA – IZŽREBANCI
maj '25Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet
Geslo nagradne križanke št. 4 se pravilno glasi: RASTEM S CHIARO.
Izžrebani reševalci nagradne križanke:
1. do 4. nagrado – knjižne pakete v vrednosti 40 evrov Založbe Chiara iz Ljubljane – prejmejo Veronika Rehar, Petrovče, Anita Rabič, Mojstrana, Ana Nuša Okorn, Kranj, in Rozalija Jamnik, Ljubljana Šentvid; 5. in 6. nagrado – paket v vrednosti 30 evrov – prejmeta Betka Šterbenc, Ljubljana Šentvid, in Vesna Rustja, Novo mesto; 7. in 8. nagrado – paket v vrednosti 20 evrov – pa prejmeta Jošt Rupnik, Črni Vrh nad Idrijo, in Marija Andrejčič, Straža.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetimaj '25Zdravje Oskrba
SKRB ZA BOLNIKA PO MOŽGANSKI KAPI
73-letna bralka skrbi za moža, ki je pred enim letom prebolel možgansko kap. Po zdravljenju se je ohromelost roke in noge dobro popravila. Danes lahko hodi z malo opore, potrebuje minimalno pomoč pri oblačenju in prhanju. Skrb zanj ne predstavlja posebnega fizičnega napora. Vsi so prepričani, da je mož tak, kot je bil pred kapjo, vendar se ji velikokrat zdi, da je sploh ne razume, pozablja, ne registrira. Najbolj pa jo moti, da se pogosto razjezi in postane brez razloga agresiven. Vse bolj je nervozna, žalostna in osamljena. Kaj lahko stori?
-
ANKETA
Sogovornike smo povprašali, kje in kako si želijo bivati na stare dni.
Zalka Arčon, pravnica, Vrhnika: »Imam moža, ki je onkološki bolnik in potrebuje popolno oskrbo. Kdo bo mene oskrbel, ko bom potrebovala pomoč, saj sem v osemdesetem letu? Na otroke ne morem računati, ker so zaposleni in imajo svoje obveznosti. Odšla bom v dom upokojencev, kjer lahko človek dostojno preživi obdobje starosti. Menim pa, da dokler lahko starejši sami skrbijo zase, naj bodo v domačem okolju. Pomoč na domu bi bila dobrodošla, a še ni popolno zaživela.«
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetiapril '25Zdravje Oskrba
ALERGIJA NA CVETNI PRAH
Na nas sta se obrnila bralca, ki se vsako leto spopadata z alergijo na cvetni prah in trave. Imata težave z dihali, zamašenim nosom, izcedkom in kihanjem, srbečimi, otečenimi in solznimi očmi, glavobolom, občasno se na koži pojavijo celo izpuščaji. Prosita za nasvet, kako vsaj malo omiliti simptome nadležne alergije.
Težko pričakovana pomlad je žal za nekatere ljudi tudi nočna mora, saj zaradi podnebnih sprememb, dviga povprečnih temperatur zraka in več toplih dni vpliva na to, da rastline prej vzbrstijo. Najzanesljivejša strategija v boju proti simptomom alergije na cvetni prah in trave je izogibanje alergenom. A to je veliko lažje reči kot storiti, saj se cvetni prah v ozračju zadržuje praktično od aprila do septembra. Kljub vsemu pa lahko z določenimi ukrepi vsaj malo omilite težave.
Kaj lahko pričakujemo od dolgotrajne oskrbe
AKTUALNO
Nedorečenosti in konkretnih neznank je dobre tri mesece pred uveljavitvijo najkompleksnejših sprememb v socialnem varstvu do zdaj še veliko, je pokazala okrogla miza o dolgotrajni oskrbi, ki jo je marca pripravila Socialna zbornica Slovenije. Najpomembnejše je, so se strinjali udeleženci, da javnosti ne bi smeli dajati obljub, ki jih ne bo mogoče izpolniti.
Da bo zakon o dolgotrajni oskrbi, do katere naj bi bilo upravičenih okoli 75.000 ljudi, v polni meri zaživel do konca leta, očitno neomajno verjamejo le na ministrstvu za solidarno prihodnost. Minister Simon Maljevac je na okrogli mizi priznal, da je pri izvajanju zakona veliko ovir, »a da se ne smemo ustrašiti izzivov, niti kadrovskih«. Po njihovi časovnici naj bi 1. julija začel veljati nov sklop pravic za ljudi, ki potrebujejo pomoč na svojem domu.
Zaračunavanje dodatnih storitev v domovih
Kateri zakon v Republiki Sloveniji določa, kolikokrat na dan lahko stanovalec nekega doma za starejše odvaja blato ali urin in koliko menjav plenic lahko dobi na dan, se sprašujejo v društvu Srebrna nit. Poleg tega na pristojne naslavljajo vprašanja: zakaj v domovih starejših kot luksuz velja kopalnica in balkon, za katerega morajo doplačevati tudi nepomični stanovalci; zakaj domovi obračunavajo storitve, za katere vedo, da jih ne izvajajo v celoti; zakaj stanovalec, ki želi uživati dnevne obroke v sobi, plačuje dvoje - postrežbo v jedilnici...
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetijanuar '25Oskrba
IGRANJE Z IZLOČKI
Na nas se je obrnila že skoraj obupana bralka, ki doma skrbi za nepokretno mamo z napredovano obliko alzheimerjeve demence. Besedno sporazumevanje ni več mogoče, pomoč potrebuje pri vseh dnevnih aktivnostih. Zadnje čase pa se večkrat pomaže z blatom – tako sebe kot posteljo. Prosi za pojasnitev maminega vedenja in kaj lahko stori.
Spoštovani, razumem vašo stisko, zato najprej pojasnilo, kaj se pravzaprav dogaja. Ljudje smo ves čas v stiku z zunanjimi dražljaji in okolico zaznavamo z dotikom, sluhom, vidom, okusom in vonjem. Samo zaznavanje pa je odvisno od gibanja, in če hočemo določeni predmet spoznati s pomočjo dotika, ga moramo v roki premikati. V procesu zaznavanja s tipom ločimo taktilno in haptično zaznavo oziroma percepcijo. Taktilna zaznava se nanaša na dotik nekega predmeta, haptična pa na aktivno raziskovanje predmeta. Ko tipno zaznavamo težo, trdnost in podobno, gradimo haptični spomin, ki je nujno potreben za vizualno predstavo o predmetu.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetidecember '24Zdravje Oskrba
NESPEČNOST PRI STAREJŠIH
Bralka sprašuje, kako se spopasti z nespečnostjo, saj opaža, da njen 79-letni mož zvečer težko zaspi, ponoči se večkrat zbuja. Čez dan je utrujen, opaža motnje pozornosti in razdražljivost.
Spanje je izredno pomemben proces v naših življenjih, saj prespimo skoraj tretjino življenja – eni več, drugi manj. S starostjo se čas spanja krajša in posamezniku lahko zadostuje tudi pet ur spanja. Kajti ni tako zelo pomembna dolžina spanja kot pa njegova učinkovitost, torej tista količina, ki nam omogoča, da se zbudimo spočiti in normalno opravljamo dnevne aktivnosti.
Naj prihajajoči prazniki zažarijo
Premišljevanja o življenju
Prazniki so čas veselja in čas zabav, so čas počitka in čas srečevanj. Obdobje, ko se nam zazdi, da je čas za nekaj dni obstal. Prazniki so priložnost za drobna veselja, ki smo jih med letom odlagali zaradi obilice vsakodnevnih obveznosti. In ko se lahko brez skrbi posvetimo svojim staršem in jih razveselimo z obiskom.
Prazniki so tudi čas, ko se po svetu razseljene hčere in sinovi vrnejo domov. A njihova napeta pričakovanja, da bodo po dolgih mesecih ali morda letu odsotnosti ponovno preživeli nekaj prijetnih dni z dragimi starši, se ob snidenju z njimi pogosto sprevržejo v razočaranje. V obdobju, ko se niso videli, se njihovi starši niso le postarali za eno leto, postali so tudi slabotnejši in manj zmogljivi. Starost staršem pač ne prizanaša.
