Oskrba
Oskrba bližnjih se ne drži urnika
6. oktobra obeležujemo Evropski dan družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev. Ta opozarja na pomembno, a pogosto spregledano vlogo ljudi, ki poleg svojih vsakodnevnih obveznosti skrbijo za družinskega člana ali drugo bližnjo osebo.
Za prepoznavnost in podporo neformalnim oskrbovalcem si prizadeva Slovensko združenje neformalnih oskrbovalcev pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka. V sodelovanju z evropskim združenjem Eurocarers v letošnji kampanji v ospredje postavljajo položaj zaposlenih neformalnih oskrbovalcev – ljudi, ki poleg svoje službe skrbijo za bližnjega. Sporočilo kampanje je preprosto: Oskrba bližnjih se ne drži urnika. Potreba po oskrbi se spreminja. Prilagoditi se mora tudi trg dela. Brez fleksibilnosti ne gre.
-
oktober '26Zdravje Oskrba Aktualno
Poskrbimo za zdrava zapestja
Zapestja so majhni, a pomembni sklepi. Z njimi dvigujemo skodelico, odpiramo kozarec za vlaganje, pišemo, kuhamo in opravljamo številna vsakodnevna opravila. Nanje pogosto pomislimo šele, ko začnejo boleti. Z leti lahko postanejo manj gibljiva in bolj občutljiva. K temu prispevajo staranje, ponavljajoči se gibi, stare poškodbe in obraba sklepov. Zato je dobro zanje skrbeti tudi takrat, ko z njimi še nimamo težav. Pomembna je predvsem moč prijema. Močne mišice rok in podlakti pomagajo pri vsakodnevnih opravilih, hkrati pa so povezane z boljšo...
Prilagojenih najemnih stanovanj na Dolenjskem še (pre)malo
AKTUALNO
Tokrat smo preverili, kakšne možnosti za varno in čim bolj brezskrbno bivanje imajo starejši na Dolenjskem in v Beli krajini.
Največja institucija na Dolenjskem, ki že od leta 1980 zagotavlja toplino in oskrbo starejšim, je Dom starejših občanov (DSO) Novo mesto. Večkrat so ga dogradili in obnovili, danes v njem biva približno 350 stanovalcev, za katere skrbi več kot dvesto zaposlenih. V domu redno obnavljajo sobe oziroma celotne oddelke ter jih pri tem spreminjajo v enoposteljne. »V vseh teh letih so se spremenili tako standardi kot tudi potrebe in želje stanovalcev. Vse več si jih namreč želi biti v sobi sami,« pravi direktorica doma Mateja Jerič.
-
»Dokler človek sam ne izkusi, težko razume,« je v pogovoru za Vzajemnost povedala upokojena pravnica in naša dolgoletna sodelavka Anka Tominšek o tem, kako doživlja potrebo po dolgotrajni oskrbi. Večina ljudi si želi, da bi jesen življenja preživljali doma. A kaj, ko smo z zakonsko ureditvijo tega pomembnega področja tako dolgo odlašali, da smo se znašli v položaju, ki nam je prinesel novo veliko težavo – pomanjkanje kadrov. Že prej je bilo institucionalno varstvo najbolje urejeno za stanovalce domov in tudi s sprejetjem Zakona o dolgotrajni oskrbi so trenutno največ pridobili prav oni, čeprav je bil zakon sprejet z namenom, da bodo pomoči deležni vsi v domači oskrbi. Teh je več, a jih ne vidimo. A nemočni niso le starejši, ki pomoč potrebujejo tukaj in zdaj, ampak tudi njihovi svojci, ki se morajo znajti, kakor vedo in znajo.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetiseptember '26Zdravje Oskrba
ZAKAJ STAREJŠI OSTAJAJO DOMA
Bralkin oče vse redkeje zapušča stanovanje. Še pred letom dni je vsak dan odšel na sprehod ali v trgovino, zdaj pa se raje zadržuje doma. Bralko zanima, ali gre zgolj za običajen del staranja ali lahko tudi sama prispeva k temu, da bo oče znova z večjim veseljem odhajal od doma.
Veliko svojcev meni, da starejši prenehajo hoditi ven predvsem zaradi starosti. V resnici je razlogov pogosto več, ti pa so prepleteni.
Eden najpogostejših je strah pred padcem. Dovolj je že en sam padec ali občutek nestabilnosti, da človek izgubi zaupanje vase. Tudi če se pri padcu ni huje poškodoval, lahko začne opuščati sprehode, obiske trgovine ali srečanja s prijatelji, saj jih spremlja strah, da bi se padec ponovil.
Pojasnilo o plačevanju prispevka za dolgotrajno oskrbo
Dobro je vedetiseptember '26Oskrba Pokojnine
Na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije prejemamo vprašanja upokojencev, zakaj se od pokojnin še vedno obračunava in odteguje prispevek za dolgotrajno oskrbo.
Zavod pri odtegovanju prispevka ravna zakonito in v skladu s trenutno veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji. Zakon o dolgotrajni oskrbi jasno določa, da so upokojenci sami zavezanci za plačilo tega prispevka, ki se obračunava po stopnji en odstotek od neto osnove pokojnine, sredstva pa se nakazujejo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetijulij '26Zdravje Oskrba
KAKO PREPREČITI PRELEŽANINE?
Na nas se je obrnila bralka, ki doma skrbi za svojo nepokretno mamo. Ker mama večino dneva preživi v postelji, je v zadnjem času v predelu križa in pet opazila rdečino. Skrbi jo, da bi se razvile preležanine. Zanima jo, kako jih lahko prepreči in na katere znake mora biti še posebno pozorna.
Preležanine so poškodbe kože in podkožnega tkiva, ki nastanejo zaradi dolgotrajnega pritiska na posamezne dele telesa. Najpogosteje se pojavijo pri ljudeh, ki večino časa preležijo ali presedijo v istem položaju in se ne morejo samostojno gibati. Običajno jih opazimo na križnici, petah, kolkih, gležnjih in komolcih.
Sistem še ne dohiteva potreb ljudi
Aktualno
Rezultati ankete o dolgotrajni oskrbi, ki jo je pripravil Zavod MojaLeta.si, kažejo na izrazit razkorak med pravicami na papirju in dostopnostjo storitev v praksi.
Cilj ankete, v kateri je sodelovalo 429 prebivalcev Slovenije, večinoma starih med 55 in 75 let, in je bila sofinancirana iz sredstev Evropske unije v sklopu projekta Media Resilience, je bil preveriti, kako sistem dolgotrajne oskrbe deluje v praksi, ter prispevati k večji dostopnosti in kakovosti storitev. Rezultati razkrivajo predvsem počasne postopke, pomanjkanje kadra in slabo informiranost uporabnikov.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
SVETUJEJO VAM
VARNO GIBANJE V DOMAČEM OKOLJU
Bralko, ki skrbi za zelo slabo pomično mamo, ji večkrat dnevno pomaga pri posedanju prek roba postelje, vstajanju in hoji, zanima, kako naj poskrbi za njeno in svojo varnost.
Skrb za slabše pomično osebo je zahtevna in odgovorna naloga, saj lahko že majhna nepazljivost povzroči padec ali poškodbo. Pomembno je, da vse korake izvajate mirno, premišljeno in postopoma ter ves čas opazujete mamino počutje.
Pri posedanju iz ležečega položaja mamo najprej obrnite na bok. Nato jo z nežnim, usklajenim gibom posedite prek roba postelje ter pri tem podprite trup in noge. Nekaj časa naj mirno sedi, vsaj minuto ali dve, saj se tako zmanjša možnost omotice. V tem času preverite, kako se počuti. Če je stabilna, nadaljujte z vstajanjem.
PRILOGA Preprečevanje padcev v domačih prostorih
PRILOGA
Padci starejših so velika težava, saj se njihova pogostost povečuje, hkrati pa narašča tudi število hudih poškodb, povezanih z njimi. Zaradi staranja prebivalstva so padci in z njimi povezane poškodbe postali pomembna družbena tema, s katero se soočajo države razvitega sveta.
V zadnjih desetletjih so poškodbe pri starejših postale izrazit javnozdravstveni izziv, saj so često hude in lahko vodijo v trajno izgubo funkcionalne samostojnosti. Zdravljenje in rehabilitacija po padcih sta dolgotrajna in finančno zahtevna, pri številnih poškodovancih pa popolno okrevanje kljub sodobnim postopkom zdravljenja ni več mogoče. Poleg tega je to pogosto neposreden ali posreden vzrok za smrtnost pri starejših. Tudi v Sloveniji naraščata število in delež starejših prebivalcev, s tem pa tudi poškodbe, ki so v tej starostni skupini pogostejše. Zaradi njih je vsako leto na zdravljenje v bolnišnice sprejetih skoraj sedem tisoč ljudi, starejših od 65 let. Več kot 75 odstotkov teh poškodb nastane pri padcih. Statistika kaže, da vsako leto zaradi poškodb umre približno 670 ljudi, starejših od 65 let, od tega jih kar 44 odstotkov umre zaradi posledic padcev.
