št. 2, februar 2009
(Prešeren)
Da je vsak lahko kritik vsega in vsakogar, se je zdelo samoumevno že nekaterim Prešernovim sodobnikom, zato je naš veliki poet nedvoumno okrcal tiste, ki so ocenjevali zadeve, ki jih niso obvladovali. Tudi marsikateri naši sodobniki bi morali biti deležni več tovrstne kritike, saj dandanašnji ni prav nič bolje. Popolnoma strokovne zadeve razlagajo in tako hočejo uveljaviti svoje stališče politiki najrazličnejšega kova, »kvazi« strokovnjaki različnih civilnih združenj, ki mislijo, da imajo moč zaradi množic, ki jih zastopajo, pa »plačani strokovnjaki« različnih političnih opcij in stanovskih združenj itd...Vse to nas ne vodi k dobrim rešitvam problemov, nas, navadne državljane, ki še lahko razmišljamo z zdravo kmečko pametjo, pa peha v dvome in nezaupanje. Saj tako sploh ne vemo več, kaj ima res strokovno podlago in je najboljša rešitev za večino državljanov (za vse tako ne more biti!), čeprav smo za demokracijo in za vse, kar sodi k njej - da ne bo pomote!
Prav je, da povemo, kar mislimo o določenih zadevah, kot je v našem pogovoru dejal dr. Kmecl: »...vprašali ste me - pa se naj potem delam lepega o stvareh, ki mi niso všeč?« Niso mu namreč všeč razmere v naši kulturi. Ob kulturnem prazniku, ki bo letos zaznamoval 160 obletnico smrti dr. Franceta Prešerna (l849 - 2009), bo o razmerah v naši kulturi zagotovo veliko povedanega. Mimo praznika ni mogla tudi Vzajemnost: kar nekaj strani branja smo izbrali iz bogate bere poezije in proze naših bralcev, čeprav bi lahko mnogo več, kajti tudi tovrstno kulturno udejstvovanje je med upokojenci zelo bogato, znano pa je, žal, le v bolj ozkih krogih.
Vendar pa je bolj pomembno, da damo krila svoji ustvarjalnosti. V vsakem človeku namreč tiči potreba po ustvarjanju in ko se po upokojitvi pojavi več prostega časa, se, kot pravi dr. Kmecl, »oglasijo tudi stare, dotlej zapuščene ljubezni do vrta, kulturnega delovanja, izobraževanja ...«. Vse to nam polepša življenje.
Polepšajte torej življenje sebi in drugim. Možnosti je veliko!
Mi vam predlagamo, da ga polepšate tudi tajnicam svojih društev upokojencev - tako, da glasujete zanje, če menite, da si zaslužijo javno priznanje za svoje požrtvovalno delo vam, članom, v prid.
Urednica
Kazalo
Usmeritve ZDUS za nadaljnje delo Na prvi letošnji seji upravnega odbora so največ pozornosti namenili predlogu programa dela za letos in s tem povezanim financam. Zveza društev upokojencev Slovenije ima, kot je znano, s
Pogoji za varstveni dodatek v letu 2009 Pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka v letošnjem letu zavarovanec izpolnjuje, če njegova pokojnina, ki se ji prišteje tudi tuja pokojnina ali dodatek, nižji od 422,20 e
Upokojenci bodo pravočasno dobivali pokojnine« Iz pogovora z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijanom Papežem sledi ugotovitev o dobrem poslovanju zavoda v minulem letu. Med lanskimi dosežki posebe
V Hiši generacij ni nikomur dolgčas Glavni namen Hiše generacij v Laškem je druženje ljudi tretje generacije z mlajšimi, medsebojno povezovanje in skupne aktivnosti, da starejši niso odrinjeni na rob družbe.
Dejavni kulturniki DU Črnomelj V DU Črnomelj je kulturna dejavnost članov zelo bogata in raznovrstna. V društvu uspešno delujejo folklorna skupina, pevski zbor, zabavni ansambel. Člani redno in zavzeto vadijo ter nast
Ni nujno, da je moka bela Glavno hranilo, ki organizem oskrbuje z energijo in drugimi dragocenimi snovmi, so žita in žitni izdelki. V polnovredni zdravi prehrani so posebno priporočljiva škrobna živila iz žit, ki so pre
Smučanje je za vse starostne kategorije Smučanje je eden od temeljev športne rekreacije Slovencev. Njegove korenine segajo daleč v slovensko preteklost in rečemo lahko, da je narodni simbol. Blizu je tudi starejšim. S stroko
Strah pred cepljenjem je odveč Marsikateri zdravstveni težavi bi se lahko izognili s pravočasnim cepljenjem, saj je to po mnenju epidemiologov najbolj učinkovita zaščita pred številnimi boleznimi. V dokaz so nalezljiv
Tolstica cveti pozimi Rastlini na sliki tako rečemo zaradi mastno odebeljenih listov, kar je pač lastnost vseh listnatih sočnic. Obstajajo namreč tudi stebelne sočnice, pri katerih so rastlinska stebla brez listov speciali
Ob Polhograjskih hribih naokrog Polhograjsko hribovje se vzpenja med Ljubljano, Škofjo Loko, Gorenjo vasjo, Šentjoštom, Horjulom in Dobrovo. Ne vabim vas na vrhove in prevale, kjer je ničkoliko priljubljenih izl
