Ob Polhograjskih hribih naokrog
Polhograjsko hribovje se vzpenja med Ljubljano, Škofjo Loko, Gorenjo vasjo, Šentjoštom, Horjulom in Dobrovo. Ne vabim vas na vrhove in prevale, kjer je ničkoliko priljubljenih izletniških točk - od Toškega čela do Pasje ravni, od Osolnika do Korena, pač pa na potovnico, ki se vije po dolinah ob njegovem vznožju.
Med vasema se dviga nevisok, a strm holm - Horjulski Tabor (425 m), kamor drži kar lepa pot. Urhovo cerkev in taborno obzidje so pred leti vzorno obnovili, da se kažeta skoraj taka, kakršna sta bila v turških časih.
Horjul je velika, gručasta vas, središče bližnje dolinske in hribovske okolice ter izhodišče dobre hribovske ceste na bližnje Koreno (720 m). Zgoraj so cerkev sv. Mohorja in Fortunata s konca 15. stoletja in turistični kmetiji.
Takoj za Horjulom je najprej majhna Ljubgojna, potem pa malo večji Vrzdenec, na njegovem zgornjem robu pa stoji velika, gotizirana romanska cerkev sv. Kancijana iz 13. stoletja. Ne spreglejte je, saj so v njej freske iz omenjenega obdobja; posebej je lepi sta upodobitvi pohoda sv. Treh kraljev, na zunanjščini pa sv. Krištofa.
Z Vrzdenca se začne cesta vzpenjati. S prve serpentine se pot odcepi v bližnji Šentjošt, ki premore dve cerkvi, Janezovo iz 17. stoletja in domala 400 let starejšo sv. Jošta. V kraju, ki slovi po restavratorski delavnici cerkvenih umetnin, je tudi sirarstvo Orešnikovih, ki ponuja izjemno kakovostne sire.
