Ni nujno, da je moka bela
Glavno hranilo, ki organizem oskrbuje z energijo in drugimi dragocenimi snovmi, so žita in žitni izdelki. V polnovredni zdravi prehrani so posebno priporočljiva škrobna živila iz žit, ki so predelana na naraven način, in žitni izdelki iz celega zrnja. Zrna namreč vsebujejo veliko prehranske vlaknine, ki upočasni praznjenje želodca in s tem vpliva na počasnejšo presnovo v črevesju.
Poznamo več vrst žit, med krušna žita pa prištevamo le pšenico in rž. Poleg njiju lahko uporabljamo za pripravo kruha in drugih pekovskih in mlevskih izdelkov tudi ajdo, oves, koruzo, proso in sojo.
Pira
Je starodavna vrsta pšenice. Je preprosta, visoko odporna, vendar manj rodna vrsta. Pridelovali so jo predvsem v severni Evropi že 3000 let pred našim štetjem. Zaradi vse večjega pomena zdrave prehrane, bogate z vlakninami, in zavoljo pogostih, a nepojasnjenih preobčutljivostih reakcij na novejše križance pšenice, postajajo pira in izdelki iz nje vse bolj iskani. Zelo je namreč primerna za ekološko pridelavo, saj je zaradi njene velike odpornosti zoper škodljivce in druge vplive okolja skoraj ni treba škropiti s kemičnimi zaščitnimi sredstvi.
Po hranilni sestavi pa se pira bistveno ne razlikuje od sorodne vrste pšenice, je pa veliko bolj bogat vir magnezija, saj ga vsebuje skoraj 10-krat več kot druga pšenica. Poudariti pa je treba, da tako kot druge pšenice vsebuje gluten in zato ni primerna za bolnike s celiakijo.
Nadomeščanje določenega dela pšenične moke s pirino moko izboljša okus in strukturo kruha, prepečenca, peciva in testenin. Na prodajnih policah trgovin lahko najdemo poleg pirinih testenin in prepečenca tudi pirino moko in pirino kašo.
