-
Kdo so sodobni sužnji?
Goran Lukić, sociolog in delavski aktivist, Ljubljana: »Novim oblikam izkoriščanja so pri nas izpostavljeni vsi delavci, migranti se jim le še težje uprejo. Izkoriščanje delavcev se v Sloveniji ne širi le v zasebnem sektorju, ki mu je neredko edini cilj nebrzdan profit, temveč tudi v javnem, kjer se suženjsko delo uvaja prek zunanjega pogodbenega dela, saj so nižje cene, ki jih ponujajo zunanji izvajalci, utemeljene na brezsramnem izkoriščanju delavcev. Pot do ukinitve sodobnega suženjskega dela bo dolga in naporna.«
Kakšen je smisel onemoglosti in oskrbovanja?
STARANJE V SLOVENIJI
V pripravi na prihodnja leta, ko se bo delež nad 60 let starih ljudi naglo dvigal z nekdanjih desetih odstotkov proti štiridesetim, je ključna naloga vzpostaviti human in finančno vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe za tiste ljudi, ki ne morejo sami opravljati osnovnih vsakdanjih opravil: vstati, se obleči ali sleči, hoditi, se hraniti in jemati zdravila, se umiti in opravljati drugo osebno higieno, uporabljati stranišče in biti z nekom v rednem dnevnem stiku. Vsakdo mora imeti vse to zagotovljeno na tak način, da ohranja osebno dostojanstvo. Kakovostna oskrba je pogojni izpit za nadaljnji human razvoj naše štiritisočletne evropske kulture.
-
Že šestnajstič zapored bo v času pred 1. oktobrom, mednarodnim dnevom starejših, v Ljubljani potekal tridnevni Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Organizatorji želijo poudariti, da družbo skupaj soustvarjamo prav vsi državljani – od tistih v vrtcu in osnovni šoli do mladostnikov, zaposlenih in upokojencev. Zato že nekaj let sledi geslu Vsi smo ena generacija! Predstavnike različnih starostnih skupin bo zato videti na kulturnih in izobraževalnih dogodkih, med stojnicami, na razstavah in predavanjih.
-
Za slovenske zmage
Potrebno je veliko trdega dela, odrekanja, vztrajnosti in ne nazadnje tudi talenta, da postaneš najboljši med najboljšimi. Slovenski športniki so na letošnjih olimpijskih igrah to dosegli in Slovenija je med vsemi udeleženci na tem največjem svetovnem tekmovanju med najuspešnejšimi državami. Športni uspehi so lahko navdih tudi drugim, vendar je že na prvi pogled očitno, da športniki močno odstopajo od povprečja v naši družbi. Še posebej, ko gre za politiko. Nekako nam ne uspe doseči temeljnega soglasja, kaj bi pravzaprav želeli doseči kot skupnost, pri odločanju so bolj kot cilji skupnosti v ospredju interesi posameznih skupin, še posebej strank. Zakaj se na primer kar naprej vračamo k nekakšnim ideološkim temam, ko pa vsi vemo, da se s tem le ohranja razkol v narodu, kar nas odvrača od reševanja temeljnih razvojnih vprašanj?
Za demografski slad zmanjkuje časa
Nedopustno je, da politika tako zavlačuje z ustanovitvijo demografskega rezervnega sklada. S tem tudi ne izpolnjuje zavez iz zakonodaje, saj je ustanovitev sklada od leta 2013 zapisana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), so na novinarski konferenci povedali predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikata delavcev trgovine Slovenije in Sindikata upokojencev Slovenije. Po njihovem mnenju politika načrtno sabotira demografski sklad.
Demografski sklad ni ne breme ne strošek, pač pa stimulator zdrave gospodarske rasti, kar kažejo izkušnje tujih držav, ki ga imajo. A vlada zavlačuje, čeprav nam že zmanjkuje časa. Po predvidevanjih se mora sklad polniti vsaj deset let, da bi bilo na voljo dovolj sredstev za financiranje pokojnin (predvideno je 1,2 milijarde evrov na leto). Skrb vzbujajoče je zlasti dejstvo, da vlada še ne ve, kako bo sklad polnila. Desetina kupnine od prodaje državnih podjetij, ki je do zdaj edini predvideni vir financiranja, še zdaleč ni dovolj. Za nameček pa vlada celo vztraja pri prodaji Zavarovalnice Triglav, ki je v skoraj 35-odstotni lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar je po mnenju sindikatov nerazumno.
-
Na Gorenjsko in Svete Višarje
Na julijski izlet na Gorenjsko in Svete Višarje sta se odpeljala kar dva avtobusa bralcev Vzajemnosti. Najprej smo si ogledali Belopeška jezera, potem smo se peljali skozi Trbiž do Žabnice in z gondolsko žičnico na Svete Višarje, na stoletja znano romarsko pot na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Na vrhu smo imeli čudovit razgled na dolino in bližnje vršace. Veliko si jih je ogledalo tudi cerkev in znamenit Marijin kip ter prisluhnili nadškofu Alojziju Uranu, ki je imel mašo v več jezikih. Na poti domov smo se zapeljali v dolino Planice in si ogledali nov olimpijski športni center in največjo letalnico na svetu. Sledil je še postanek pri jezeru Jasna v Kranjski Gori in na Bledu. (Besedilo in fotografija: Jožica Dorniž)
-
Ko je bila Ljubljančanka Nada Starašinič še zaposlena v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana kot tajnica kirurgije, jo je večkrat zamikalo, da bi se pridružila likovni sekciji tamkajšnjega Kulturno-umetniškega društva dr. Lojz Kraigher. Na pobudo kolegice se je le pridružila slikarjem – in ostala. Tudi zato, ker je v dobri družbi in ker jim mentor, akademski slikar Marjan Zaletel - Janč, pušča dovolj svobode pri ustvarjanju.
Kot pravi sama, je realistka in najraje slika pokrajino, še posebej vodo, saj v domačem Podgradu, ob sotočju Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice ter v bližnji dolini Besnice zlahka najde prekrasne motive. Pokojni mož jo je zelo spodbujal k ustvarjanju in po njegovi smrti je uteho našla ravno v slikanju. Najpogosteje slika v tehniki olje na platnu, namerava pa se preizkusiti še v akvarelu. Domači cenijo njene slike, še posebej pa ji je všeč, da tudi vnukinja že kdaj seže po čopiču.
-
Udinje in udi Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi prirejajo že 16. svetovni festival praženega krompirja. Zbrali se bodo v soboto, 3. septembra, v Radljah ob Dravi. Na festivalu bodo številne domače in tuje kuharske ekipe pripravile pražen krompir na več kot 99 načinov. Brezplačno ga bodo delili obiskovalcem, a šele po zaključku uradnega dela, ki se tradicionalno začne ob 12. uri z društvenimi fanfarami in »Himno praženemu krompirju«. Podrobne informacije na: http://prazen.krompir.si/.
-
Po različnih slovenskih krajih že več kot 2000 ljudi vsako jutro telovadi po programu Šole zdravja. Polurno vadbo, imenovano »1000 gibov«, je zasnoval Nikolay Grishin, vaje so enostavne in primerne za ljudi vseh starosti. Skupine se zbirajo vsako jutro ob 7.30 na kakšnem travniku, športnem igrišču, v parku, ob reki ali ob morju in 30 minut telovadijo, potem pa se običajno zadržijo še v prijetnem pomenku, saj se med sodelujočimi kaj kmalu spletejo prijateljske vezi. Če želite tudi vi začeti dan z dobro voljo in hkrati nekaj postoriti za svoje dobro počutje in zdravje, se jim pridružite.
Pahorjev 103. rojstni dan in nova knjiga
Boris Pahor, tržaški pisatelj in intelektualec je ravno danes, 26. avgusta, dopolnil 103 leta življenja. In kot že zadnjih nekaj let je tudi tokratni rojstni dan proslavil z izidom nove knjige z naslovom V imenu dialoga. V njej so zbrani njegovi dnevniški zapisi, spomini, odzivanja na vsakdanje dogodke, odgovori na pisma in izzivi za dialog na že znane teme
Po pisateljevih besedah so to le »paberki tistega, kar bi napisal, če bi imel čas.« Ker je kljub častitljivim letom zelo zaposlen: poleg tega, da veliko piše, ne odkloni nobenega povabila na pogovor ali predavanje. S svojo osebnostjo, iskrenimi izpovedmi in pretehtanim razmišljanjem povsod navduši občinstvo. Zaveda se, da je eden zadnjih svetovnih pričevalcev iz pekla koncentracijskih taborišč in o tem bo pričeval, dokler bo le lahko. Tudi na predstavitvi knjige V imenu dialoga, ki jo je izdala Cankarjeva založba, je izpovedal nekaj pretresljivih spominov. Opozoril je zlasti na omalovaževanje t.i. »rdečih trikotnikov«, to oznako so namreč imeli na obleki politični jetniki, ki so jih Italijani in Nemci zapirali v delovna taborišča, kjer so množično umirali od lakote in bolezni. Med jetniki je bilo še najmanj komunistov, je povedal Pahor, ki je bil tudi sam med njimi, zato ga še toliko bolj boli, da Evropa njihovo trpljenje premalo spoštuje in se o teh žrtvah nikoli ne govori.
