-
Včeraj je v 86. letu starosti umrl velikan slovenske narodno-zabavne glasbe Slavko Avsenik, ki se je podpisal pod številne uspešnice. Brata Avsenik, Slavko in Vilko, veljata za največkrat predvajana in najbolj prodajana avtorja narodno-zabavne glasbe v Evropi.
Napisala sta več kot 1000 skladb, med katerimi je najbolj znana Na Golici, ki je doživela kar 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu.
Avseniki so gorenjsko glasbo ponesli v najprestižnejše in največje koncertne dvorane po svetu, vse do berlinske filharmonije. Lahko se pohvalijo tudi z več kot 10.000 posnemovalci in s 150 klubi ljubiteljev njihove glasbe.
-
Vsak lahko pade, a pri starejših ljudeh so posledice hujše. Kar 30 do 40 odstotkov padcev in vsaj četrtino poškodb starejših ljudi pa je mogoče preprečiti, je za bralce Vzajemnosti povedal prof. klinične geriatrije Clemens Becker, dr. med., eden največjih mednarodnih strokovnjakov za to področje. V Nemčiji je bil njegov program preprečevanja padcev v domovih za starejše tako uspešen, da so ga postopno razširili po vsej državi.
Zdaj po njem delajo že v okoli pet tisoč nemških domovih za starejše in uspehi so že vidni. A seveda niso prišli čez noč, pravi strokovnjak. Družinske člane, osebje po domovih in vse druge vpletene je bilo treba najprej prepričati, da je veliko padcev mogoče preprečiti in da lahko k temu prispevajo. »Potrebovali smo sedem do osem let, da smo dosegli pokritost po vsej državi. Zato v Sloveniji ne smete biti nestrpni. Da spremenimo način razmišljanja pri ljudeh in naredimo vse potrebne korake k izboljšanju, terja svoj čas, a se na koncu izplača.«
Družba lahko preživi, če so ljudje solidarni
Konec junija je energična, predana in odločna dr. Mateja Kožuh Novak zaključila osemletno vodenje naše najbolj množične civilne organizacije, Zveze društev upokojencev Slovenije. Vedno se je zavzemala za solidarnost, pravičnost in enakopravnost, zadnjih osem let pa se je še posebej borila proti zapostavljenosti in odrinjenosti starejših. Po poklicu zdravnica, ginekologinja, univerzitetna predavateljica in doktorica znanosti, ki je bila en mandat tudi poslanka v državnem zboru, je vodenje upokojenske organizacije prepustila nasledniku, ker je prepričana, da organizacija potrebuje spremembe in novo energijo.
Povezovanje starejših strokovnjakov
Da se mnogo starejših ljudi želi vključevati v različne zaposlitvene, prostovoljske ali druge dejavnosti tudi po upokojitvi, je pokazala raziskava v mednarodnem projektu Sophia, v katerem poleg Skupnosti socialnih zavodov iz Slovenije sodelujejo še partnerji s Cipra, iz Španije, Nemčije in Irske.
Glavni namen projekta je ustvariti mrežo starejših strokovnjakov, ki si še želijo delati in bi jih prek spletne platforme povezali z dejavnimi zaposlenimi, skupaj bi širili znanje in reševali težje probleme. Gre torej za neke vrste medgeneracijsko sodelovanje med strokovnjaki s posameznih področij. Najprej pa so z anketami preverili zanimanje za delo pri starejših ter možnosti zaposlovanja pri delodajalcih.
-
Priznanja za najbolj srčne
Več kot devetsto nominacij bolnikov in njihovih svojcev so zbrali v akciji Znanilci upanja, v kateri izbirajo najbolj srčne zdravnike in druge onkološke zdravstvene delavce.
Pobudniki akcije Znanilci upanja so Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Ustanova Mali vitez, Društvo bolnikov z limfomom in levkemijo ter EuropaCollon. Akcijo so prvič pripravili lani, saj so se želeli vsaj simbolično zahvaliti zdravstvenim delavcem, ki poleg strokovnosti ne pozabijo na človeško plat, na sočutje in toplino, ki znajo pokloniti prijazno besedo, stisniti roko, nakloniti ohrabrujoč nasmeh, si vzeti čas za razlago in tolažbo. Vse to bolniku pomaga premagati strah, mu vlije novo moč in energijo za premagovanje bolezni.
-
Vabila v Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki, bodo po novem dobivali ženske in moški med 50. in 74. letom starosti in ne le do 69. leta, kot je veljalo doslej. S podaljšanjem obdobja testiranja na prikrito kri v blatu bodo vsako leto presejali kar 55 tisoč oseb več in s tem odkrili veliko več rakov v tako zgodnji fazi, da se lahko učinkovito pozdravijo ali pa z odstranitvijo predrakavih sprememb preprečili razvoj bolezni. Zdaj namreč vsako leto na novo zboli več kot 1600 Slovencev, približno 700 pa jih umre.
Od paragrafov k platnu in čopiču
Vesel je, ko vidi, kako se nekateri po upokojitvi prav razcvetijo, saj začnejo delati, kar so si vedno želeli. »Mnogi se posvetijo učenju, drugi svojim konjičkom, tretji se ukvarjajo z vnuki, četrti delajo na vrtu, vinogradu, potujejo, postanejo športniki, se družijo s prijatelji, za kar prej niso imeli časa, itd.,« je začel Jernej Rovšek, že štiri mandate eden izmed namestnikov varuha človekovih pravic, sicer pa pravnik po poklicu. Konec letošnjega leta se bo upokojil.
Z njim smo se pogovarjali predvsem o tem, kako se pripravlja na ta novi izziv …
-
Razviti svet ima poleg gospodarske krize in čedalje večje brezposelnosti še dve ključni težavi: rodnost se zmanjšuje, življenjska doba pa podaljšuje. Zato povsod, z večjimi ali manjšimi odpori, daljšajo pokojninsko dobo in predvsem višajo starost, pri kateri se bo mogoče upokojiti. Ekonomisti namreč predvidevajo, da bodo pokojninske blagajne v nekaj desetletjih prazne, če se aktivna delovna doba ne bo podaljšala.
»In čeprav je starejših vse več, gube, sive nitke v laseh in manjša telesna moč niso v modi,« je med drugim dejala dr. Judith Bachay, profesorica družbenih ved na St. Thomas University na Floridi v ZDA, prva Fulbrihtova specialistka, ki je pred kratkim predavala v Ljubljani, in sicer o staranju tam čez veliko lužo, za člane Gerontološkega društva Slovenije in za vse, ki jih ta tema zanima. »Uspešno oziroma kakovostno staranje seveda ni kupovanje krem proti gubam, tudi niso kozmetične operacije, pač pa je treba živeti naprej čim dejavnejše, željam in zdravju ustrezno.«
Civilna družba v pomoč zdravstvu
Po strokovni strani se naši zdravstveni delavci zlahka kosajo s tujimi, zaostajamo pa po urejenosti sistema, pri učinkoviti komunikaciji, pa tudi dostojanstva in spoštljivosti v nekaterih naših bolnišnicah ni dovolj, menijo člani Mreže nevladnih organizacij 25 x 25, ki združuje že več kot osemdeset tisoč članov.
Kakovostna in varna zdravstvena obravnava spadata med osnovne človekove pravice, žal pa je pri nas varnost pacientov v primerjavi z drugimi državami EU eno izmed najbolj zanemarjenih področij, ugotavljajo v civilni družbi. Nimamo niti neodvisnega telesa za področje kakovosti zdravstvene obravnave, varnosti pacientov in sodobnega nadzora nad temi dejavnostmi.
-
Na zdravje, Nazar!
V večini držav spadajo med starejše tisti, ki so že presegli 65 let, o njih vodijo države različne statistične podatke, medtem pa se stoletniki povsod množijo kot gobe po dežju. In v Angliji je stoenajsti rojstni dan praznoval najstarejši Anglež Nazar Singh. Še vedno je živahnega duha in telesa, in ko so ga vprašali, kako je doživel tako visoko starost, se je pohvalil, da nikoli ni bil operiran, da ima še vedno nekaj svojih zob in odličen sluh. Glavno zaslugo za dolgo in srečno življenje pa pripisuje predvsem vsakodnevnemu trdnemu in dolgemu spancu, zdravemu načinu življenja, a tudi vsakodnevni merici viskija in velikemu kozarcu njegovega najljubšega piva. In tudi mi mu kličemo: še na mnoga leta!