-
Športna zveza Ljubljana skupaj s partnerji med 5. in 10. septembrom organizira Teden športa v Ljubljani – Razgibajmo Ljubljano. Namenjen je promociji gibanja in v spodbudo tistim, ki ne migajo preveč radi.
Na različnih prizoriščih v centru mesta bodo potekali razni dogodki, denimo 5. in 6. septembra bodo na nekaterih nekaterih zunanjih športnih objektih pripravili popoldansko vadbo pod vodstvom trenerjev. Na Kongresnem trgu bo 8. in 9. septembra potekala prava Mini olimpiada z udeležbo olimpijcev, otroci pa se bodo lahko preizkusili v 15 športnih panogah.
Skrbnik varuje osebne pravice in premoženje
Zaradi starostnih in bolezenskih tegob starejši ljudje pogosto potrebujejo pomoč svojcev ali drugih ljudi. Ko gre za urejanje poslovnih in premoženjskih zadev, pa se lahko tudi zaplete. Še posebej, če posameznik ne more izraziti svoje volje, nima sorodnikov ali se ti ne morejo dogovoriti, kdo bo prevzel skrb za ostarelega člana, potrebuje pravno zaščito.
Najmanj težav je v družini, kjer se o vseh stvareh dogovorijo, ko sta oče ali mama zmožna jasno izraziti svoje želje, že vnaprej napišeta oporoko in razdelita premoženje. Običajno je eden izmed družinskih članov pooblaščen za dvigovanje pokojnine, plačilo obveznosti ter za urejanje poštnih in bančnih zadev. Kjer pa dogovora ni ali pa oseba nima sorodnikov, ima pa premoženje, vendar ga ne zna ali ne zmore upravljati, potrebuje skrbnika, ki bo varoval njegove pravice ter ščitil premoženje. Najpogosteje gre za ljudi, ki so zboleli za demenco ali imajo katere koli duševne težave. Uvedbo postopka za imenovanje skrbnika predlagajo svojci, center za socialno delo ali sodišče po uradni dolžnosti. Postopek ni brezplačen, med drugim predlagatelj plača sodno takso in izvedenca.
Vse motnje spomina niso demenca!
»Težko sem sprejela dejstvo, da je moja odgovorna, delovna, pametna in zanesljiva mama zbolela za demenco in da nikoli več ne bo takšna, kot je bila,« je povedala Ana Cajnko, prof. likovne umetnosti in socialna delavka, specializirana za gerontologijo in delo s skupinami. S svojim znanjem ter človeško toplino kot prostovoljka pomaga osebam z demenco in njihovim svojcem. Sprva je projekt RESje, ki ga vodi, potekal pri Slovenski filantropiji, od leta 2009 pa v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije. Za cilj delovanja so postavili prav pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem.
-
Kdo so sodobni sužnji?
Goran Lukić, sociolog in delavski aktivist, Ljubljana: »Novim oblikam izkoriščanja so pri nas izpostavljeni vsi delavci, migranti se jim le še težje uprejo. Izkoriščanje delavcev se v Sloveniji ne širi le v zasebnem sektorju, ki mu je neredko edini cilj nebrzdan profit, temveč tudi v javnem, kjer se suženjsko delo uvaja prek zunanjega pogodbenega dela, saj so nižje cene, ki jih ponujajo zunanji izvajalci, utemeljene na brezsramnem izkoriščanju delavcev. Pot do ukinitve sodobnega suženjskega dela bo dolga in naporna.«
Kakšen je smisel onemoglosti in oskrbovanja?
STARANJE V SLOVENIJI
V pripravi na prihodnja leta, ko se bo delež nad 60 let starih ljudi naglo dvigal z nekdanjih desetih odstotkov proti štiridesetim, je ključna naloga vzpostaviti human in finančno vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe za tiste ljudi, ki ne morejo sami opravljati osnovnih vsakdanjih opravil: vstati, se obleči ali sleči, hoditi, se hraniti in jemati zdravila, se umiti in opravljati drugo osebno higieno, uporabljati stranišče in biti z nekom v rednem dnevnem stiku. Vsakdo mora imeti vse to zagotovljeno na tak način, da ohranja osebno dostojanstvo. Kakovostna oskrba je pogojni izpit za nadaljnji human razvoj naše štiritisočletne evropske kulture.
-
Že šestnajstič zapored bo v času pred 1. oktobrom, mednarodnim dnevom starejših, v Ljubljani potekal tridnevni Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Organizatorji želijo poudariti, da družbo skupaj soustvarjamo prav vsi državljani – od tistih v vrtcu in osnovni šoli do mladostnikov, zaposlenih in upokojencev. Zato že nekaj let sledi geslu Vsi smo ena generacija! Predstavnike različnih starostnih skupin bo zato videti na kulturnih in izobraževalnih dogodkih, med stojnicami, na razstavah in predavanjih.
-
Za slovenske zmage
Potrebno je veliko trdega dela, odrekanja, vztrajnosti in ne nazadnje tudi talenta, da postaneš najboljši med najboljšimi. Slovenski športniki so na letošnjih olimpijskih igrah to dosegli in Slovenija je med vsemi udeleženci na tem največjem svetovnem tekmovanju med najuspešnejšimi državami. Športni uspehi so lahko navdih tudi drugim, vendar je že na prvi pogled očitno, da športniki močno odstopajo od povprečja v naši družbi. Še posebej, ko gre za politiko. Nekako nam ne uspe doseči temeljnega soglasja, kaj bi pravzaprav želeli doseči kot skupnost, pri odločanju so bolj kot cilji skupnosti v ospredju interesi posameznih skupin, še posebej strank. Zakaj se na primer kar naprej vračamo k nekakšnim ideološkim temam, ko pa vsi vemo, da se s tem le ohranja razkol v narodu, kar nas odvrača od reševanja temeljnih razvojnih vprašanj?
Za demografski slad zmanjkuje časa
Nedopustno je, da politika tako zavlačuje z ustanovitvijo demografskega rezervnega sklada. S tem tudi ne izpolnjuje zavez iz zakonodaje, saj je ustanovitev sklada od leta 2013 zapisana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), so na novinarski konferenci povedali predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikata delavcev trgovine Slovenije in Sindikata upokojencev Slovenije. Po njihovem mnenju politika načrtno sabotira demografski sklad.
Demografski sklad ni ne breme ne strošek, pač pa stimulator zdrave gospodarske rasti, kar kažejo izkušnje tujih držav, ki ga imajo. A vlada zavlačuje, čeprav nam že zmanjkuje časa. Po predvidevanjih se mora sklad polniti vsaj deset let, da bi bilo na voljo dovolj sredstev za financiranje pokojnin (predvideno je 1,2 milijarde evrov na leto). Skrb vzbujajoče je zlasti dejstvo, da vlada še ne ve, kako bo sklad polnila. Desetina kupnine od prodaje državnih podjetij, ki je do zdaj edini predvideni vir financiranja, še zdaleč ni dovolj. Za nameček pa vlada celo vztraja pri prodaji Zavarovalnice Triglav, ki je v skoraj 35-odstotni lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar je po mnenju sindikatov nerazumno.
-
Na Gorenjsko in Svete Višarje
Na julijski izlet na Gorenjsko in Svete Višarje sta se odpeljala kar dva avtobusa bralcev Vzajemnosti. Najprej smo si ogledali Belopeška jezera, potem smo se peljali skozi Trbiž do Žabnice in z gondolsko žičnico na Svete Višarje, na stoletja znano romarsko pot na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Na vrhu smo imeli čudovit razgled na dolino in bližnje vršace. Veliko si jih je ogledalo tudi cerkev in znamenit Marijin kip ter prisluhnili nadškofu Alojziju Uranu, ki je imel mašo v več jezikih. Na poti domov smo se zapeljali v dolino Planice in si ogledali nov olimpijski športni center in največjo letalnico na svetu. Sledil je še postanek pri jezeru Jasna v Kranjski Gori in na Bledu. (Besedilo in fotografija: Jožica Dorniž)
-
Ko je bila Ljubljančanka Nada Starašinič še zaposlena v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana kot tajnica kirurgije, jo je večkrat zamikalo, da bi se pridružila likovni sekciji tamkajšnjega Kulturno-umetniškega društva dr. Lojz Kraigher. Na pobudo kolegice se je le pridružila slikarjem – in ostala. Tudi zato, ker je v dobri družbi in ker jim mentor, akademski slikar Marjan Zaletel - Janč, pušča dovolj svobode pri ustvarjanju.
Kot pravi sama, je realistka in najraje slika pokrajino, še posebej vodo, saj v domačem Podgradu, ob sotočju Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice ter v bližnji dolini Besnice zlahka najde prekrasne motive. Pokojni mož jo je zelo spodbujal k ustvarjanju in po njegovi smrti je uteho našla ravno v slikanju. Najpogosteje slika v tehniki olje na platnu, namerava pa se preizkusiti še v akvarelu. Domači cenijo njene slike, še posebej pa ji je všeč, da tudi vnukinja že kdaj seže po čopiču.
