V soboto, 18. junija, bo od 18. ure pa vse do polnoči potekala Poletna muzejska noč. To je največja promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij, pridružujejo se ji tudi številni drugi zavodi in ustanove, ki izvajajo programe iz področja kulturne dediščine, umetnosti, kulture, zgodovine. Želijo namreč na privlačen način predstaviti razstavišča javnosti in jih približati ljudem. Poseben čar ima namreč obiskati razstavo, ko se že mrači, ali poslušati branje pesmi ob soju uličnih svetilk …

Po liberalizaciji prodaje konoplje v medicinske namene v nekaterih državah ZDA, se njena poraba strmo dviga. Kot so pričakovali, si z marihuano najbolj pomagajo starejši, ki imajo težave z bolečimi sklepi, posledično pa tudi z gibanjem. Med starejšimi je poraba marihuane predlani poskočila za 53 odstotkov v primerjavi z letom prej, Posledično se je drastično zmanjšala uporaba analgetikov, kar farmacevtske industrije prav nič ne veseli.

V absolutnih številkah kažejo zadnji podatki, da  so Američani starejši od 55 let porabili v letu 2013 2,8 milijona dolarjev, v letu 2014 pa že 5.3 milijona. V Kaliforniji, kjer je prodaja marihuane dovoljena, imajo starejši na voljo dispanzerski informacijski sistem, kjer jih naučijo vse o dobrobitih in tudi nevarnostih jemanja droge. Toda, le redko kdo se odloči za nadaljnje jemanje analgetikov. Osemdesetletna Eva Aguillara je povedala za TV mrežo CBS:« Vsako zdravilo ima stranske učinke, jaz sem se odločila sama, kaj je zame boljše.«

V gorskem svetu je že precej kopno, na določenih planinskih poteh pa je še vedno zbit in pomrznjen sneg, zato velja previdnost pri hoji v gorah, so na skupni novinarski konferenci pred začwetkom poletne planinske sezone opozorili predstavniki planinske zveze, gorske reševalne zveze in policije.

Med obvezno opremo, ki sodi v nahrbtnik vsakega obiskovalca gora ne glede na vrsto ture, spadajo alu-folija ali velika črna vreča in bivak vreča, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in navadni svinčnik, sveča in vžigalice v vodoneprepustni vrečki ter železna rezerva (hrana, ki ima visoko energijsko vrednost in dolg rok obstojnosti, je lahka in ima majhen volumen). Svetujejo, da naj planinci s seboj vzamejo tudi topla oblačila ter kapo in rokavice; v gorskem svetu se vreme namreč zelo hitro spremeni. Na zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh naj uporabljajo samovarovalni sestav s plezalnim pasom in čelado; pomembno je, da opremo znajo uporabljati.

Vsega lepega je enkrat konec in tako se je tudi druščina iz Primoštena začela odpravljati na pot proti domu. Po nastopu pevske skupine iz Kanala ob Soči je sledilo še skupinsko fotografiranje, pozdravljanje, objemanje in mahanje vsevprek.

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Zadru in se sprehodili po rivi, ki je znana po dveh posebnih arhitektonskih instalacijah. Pozdrav soncu je nekakšen model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, sestavljen iz 300 večslojnih steklenih plošč, ki zvečer oddajajo posebno svetlobo. Ob močnem vetru svetlobo dopolnjuje glasba iz Morskih orgel, nanje »igrajo« valovi, ki udarjajo v obalo in vdirajo v35 cevi različnih dolžin in premerov. Tokrat ni bilo pravega vetra, pa smo zadnje minute izkoristili za klepet na soncu. Preden smo se dokončno razšli, pa smo si obljubili,  da se spet vidimo  čez leto dni.

Sobotno jutro je obetalo prekrasen sončen dan, zato se je veliko izletnikov odločilo za poležavanje na soncu ter kopanje v bazenu ali v morju. Nekateri pa smo se odpravili z ladjico na izlet v Rogoznico, kjer je ena najlepših marin na Jadranski obali. Med plovbo smo se razveselili pogleda na delfine, na žalost pa so hitro odplavali daleč proč. 

Popoldne smo se odpravili v okolico Primoštena, kjer smo obiskali staro dalmatinsko domačijo, poimenovano Šaričevi dvori. Lastniki radi pokažejo, kako skromno so nekoč živeli vaščani: v majhnih in nizkih kamnitih hišah s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji so poskrbeli za pokušino domačega pršuta, kruha in sira ter vina »babić«, ki je značilno za ta okoliš. Trto sadijo v značilnih »kasetnih« vinogradih in obdelujejo le ročno.  Niso pozabili niti na muzikanta, s katerima smo navdušeno zapeli nekaj dalmatinskih.

  

Bralci in prijatelji Vzajemnosti radi spoznavamo nove kraje, zato smo se med bivanjem v Primoštenu odpravili tudi na izlete. Seveda po obvezni Telosvatbi -  jutranjem razgibavanju pod vodstvom profesorice športa in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal.

Nekaj se jih je odpravilo na ogled Šibenika in Nacionalnega parka Krka, kjer je reka Krka na poti do morja izoblikovala številne brzice, jezerca in slapove. Vode je bilo zares v izobilju, saj je petkove popotnike krepko zmočil hud naliv. A za dežjem posije sonce in izletniki so uživali v lepotah narave.

 Na 6. redni seji Upravnega  odbora ZDUS je v začetku junija zaradi zdravstvenih razlogov odstopil Anton Donko, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je bil za predsednika izvoljen 2015 za mandatno obdobje 2015 – 2019.

Ugotovitev o odstopu bo sprejel Zbor članov, ki se bo predvidoma sestal konec junija. Zbor članov bo po sprejemu odstopa pričel postopek za nove volitve predsednika. Te bodo potekale skladno s Statutom ZDUS in Pravilnikom o volitvah v Zvezo društev upokojencev Slovenije.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal letošnji letni dodatek skupaj z izplačilom redne pokojnine tekočega leta v mesecu juliju.

Skladno s prej omenjenim zakonom se pri določitvi višine letnega dodatka upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

Za leto 2016 so določene višine in cenzusi za izplačilo letnega dodatka, in sicer:

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov in prijateljev Vzajemnosti se je prve dni junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče. …

Upokojenec, ki ne more opravljati osnovnih življenjskih potreb (hoditi, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno itd.), lahko zaprosi za dodatek za pomoč in postrežbo (DPP) ter hkrati zaposli družinskega pomočnika, če noče v zavod ali tam zanj še dolgo ne bo prostora.

DPP, ki ga podeljuje Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije, pomaga lajšati finančno stisko slepim, paraplegikom ter takšnim ljudem, ki jim je zmožnost premikanja zmanjšana za najmanj 70 odstotkov, bolnikom, ki so trajno vezani na invalidski voziček, pa tudi osebam z demenco itd. Mogoče so tri višine dodatka: 146,06 (nižji) ali 292,11 (višji) ali 418,88 (za najtežje prizadete) evra, odvisno od tega, kakšna je bolezen in koliko pomoči posameznik potrebuje. Naj omenimo, da je dodatek za pomoč in postrežbo marca letos prejemalo 31.198 ljudi, le 624 jih je dobivalo najvišjega, največ, 19.382, pa najnižji znesek.