Vino, kulinarika in tradicija na ulicah Ljubljane
V soboto, 7. novembra, bo mestno središče znova zaživelo v znamenju 23. Ljubljanske vinske poti – Martinovanja v Ljubljani, ki bo povezala slovenske vinarje, kulinarične ponudnike, glasbenike, folklorne in plesne skupine ter številne obiskovalce.
V središču prestolnice se bo predstavilo več kot 50 vinarjev iz vseh slovenskih vinorodnih dežel in ponudnikov kulinaričnih dobrot. Obiskovalci bodo lahko odkrivali raznolikost slovenskih vin in spoznavali njihove ustvarjalce, hkrati pa bodo uživali v domačih mesninah, izbranih sirih, tradicionalnih lectarskih izdelkih, pa tudi sladkih dobrotah, medenih vinih, peninah in drugih dobrotah. Martinovanje bo popestril spremljevalni program, ki bo v dogajanje vnesel veliko glasbe, plesa in ljudskega izročila. Na odru se bodo zvrstili Plesna skupina Mavrice, skupina ljudskih pevcev Šentjanški Jurjevalci, Pihalni orkester Kočevje, plesna skupina Frajle in Folklorna skupina Vodice. Sodelovale bodo tudi Društvo mažoret Sodražica, Kočevske mažorete KUD-a Godba Kočevje in Mažoretno plesna skupina KUD-a Primož Trubar Velike Lašče, za godbeniško vzdušje pa bo poskrbela še Godba Lukovica.
Z radovednostjo in učenjem do dobrega staranja
NAŠ POGOVOR
Nives Ličen je upokojena raziskovalka na področjih andragogike in antropologije. Vse življenje se ukvarja z izobraževanjem, posebej s skupnostnim izobraževanjem in izobraževanjem starejših, pripravlja pa tudi serijo učbenikov Skupnostno izobraževanje za začetnike. V zadnjih letih je s sodelavci opisala novosti na področju izobraževalne gerontologije v treh knjigah. Leta 2022 je izšlo delo Homo senescens: dolgoživost in izobraževanje starejših, leta 2023 Homo senescens II: izbrane teme, lani pa monografija Vedno radovedni: izzivi in priložnosti za učenje starejših odraslih na univerzah. Je tudi idejna pobudnica razvoja Modre fakultete na Univerzi v Ljubljani, ki ponuja drugačen pristop k učenju v tretjem življenjskem obdobju.
-
Za slovenske zmage
Ko dobimo položnico za plačilo storitve javnega podjetja, na primer redne oskrbe z vodo, se praviloma razjezimo, ker se nam zdi, da je znesek previsok. Vse, kar je javna storitev, naj bo po možnosti čim ceneje, najbolje, da nam tega »država« sploh ne zaračuna. Za samoumevno imamo, da je država to dolžna zagotoviti. Podobno je pri vzdrževanju cest ali oskrbi z elektriko. V resnici tako ne gre, tudi te storitve je treba plačati, zato država pobira davke in prispevke. Ti pa so po naši »računovodski logiki« vedno previsoki.
-
Aktualno
Konec septembra se je v Haagu več kot 50 predstavnikov iz 12 držav udeležilo konference združenja Evropski stari starši za podnebje (European Grandparents for Climate). Nevladna organizacija se zavzema za podnebno pravičnost in poziva Evropski parlament k izvajanju podnebju prijaznih politik.
Zbrala se je živopisna druščina starejših različnih poklicev – od socialnih delavcev, novinarjev, učiteljic, medicinskih sester do poslovnežev –, ki jih po upokojitvi povezuje skrb za prihodnost našega planeta in so se zanjo pripravljeni tudi angažirati. Zakaj ravno stari starši? Ker se zavedajo, da zaradi podnebnih sprememb vnukom zapuščamo zelo vroč in nepredvidljiv planet, če ne bomo korenito spremenili svojih navad. Z ukrepi, ki jih sprejemamo danes, ne rešujemo le planeta, temveč vplivamo na kakovost življenja tistih, ki prihajajo za nami.
Razpisi za najem novih namenskih stanovanj
Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja je objavil tri razpise za najem 71 novih namenskih stanovanj, prilagojenih za starejše: 20 v Novem mestu, 30 na Ptuju in 21 v Ribnici. Rok za oddajo prijav je 16. november 2026, stanovanja pa bodo vseljiva predvidoma januarja 2027.
Stanovanja so namenjena osebam, starejšim od 65 let, katerih zdravstveno stanje omogoča samostojno bivanje. Objekti in stanovanja so arhitekturno prilagojeni tako, da starejšim omogočajo varno, udobno in čim bolj samostojno življenje. Stanovanja imajo opremljene kuhinje, prilagojene kopalnice, lože oziroma balkone in pripadajoče shrambe. Objekti so opremljeni z dvigali, imajo prilagojene dostope, skupne prostore za druženje stanovalcev, pralnice in kolesarnice. Vse to stanovalcem omogoča kakovostno in samostojno bivanje ter spodbuja druženje in medsebojno povezanost.
-
Aktualno
Utrip Beneške Slovenije
Za izlet po Beneški Sloveniji, kamor je agencija Alpetour popeljala tudi bralce Vzajemnosti, je bilo toliko zanimanja, da so ga pripravili kar dve zaporedni soboti v oktobru. Sprehodili smo se po Čedadu, seveda tudi čez znameniti Hudičev most nad Nadižo, in primerjali napise v furlanščini in italijanščini (slovenskih je žal malo, čeprav je območje uradno trijezično). Največ Slovencev v Benečiji živi v Špetru Slovenov, kjer imajo slovenski vrtec ter osnovno in srednjo šolo, enkrat na teden pa tudi mašo v slovenskem jeziku.
Se zavedamo vrednosti znanja v vseh življenjskih obdobjih?
AKTUALNO
Nikoli ni prepozno za učenje, radovednost nima starostne omejitve, novo znanje prinaša več zadovoljstva, samostojnosti in nova poznanstva. To so misli, ki smo jih najpogosteje slišali na Festivalu za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Ta je že petindvajseto leto zapored na začetku oktobra potekal v Ljubljani v organizaciji Proeventa in Mestne zveze upokojencev Ljubljana OPZDU ter je v ospredje postavil pomen izobraževanja, novih priložnosti in aktivne vloge starejših v družbi.
Kot je na odprtju poudarila častna pokroviteljica festivala, predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, vseživljenjsko učenje ni zgolj vprašanje izobraževanja, temveč pomemben del kakovostnega in dostojnega staranja. Človeka namreč ne določa le število let, temveč tudi njegova radovednost, odprtost za nove izkušnje in pripravljenost, da ostane dejaven ter vključen v skupnost. Poleg tega je vseživljenjsko učenje most med generacijami, saj se drug od drugega nenehno učimo, je poudarila.
Ko življenje doma ni več mogoče
Ko starejši človek zaradi zdravstvenega stanja ali drugih okoliščin ne more več varno živeti doma, svojci pa mu potrebne oskrbe ne morejo zagotoviti, je država zavezana, da poskrbi za pravočasno, varno in dostojno drugo možnost. Ob pomanjkanju negovalnih postelj, prostih mest v domovih za starejše ter ob kadrovski krizi pa je to pogosto nemogoče, kar je pokazala tudi okrogla miza, ki so jo pripravili v uradu varuhinje človekovih pravic.
Najpogosteje se zaplete ob odpustu iz bolnišnice, ko starejši pacient potrebuje zdravstveno nego, rehabilitacijo ali pomoč pri vsakdanjem življenju. Svojci morajo običajno na hitro postati oskrbovalci, čeprav pogosto nimajo ne potrebnega znanja, razmer ali možnosti, je povedal Stanko Kranvogel, podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije. Predlagal je uvedbo krajšega bolniškega staleža za delovno aktivne, ki bi lahko v nujnih primerih poskrbeli za oskrbo staršev, ter boljše sodelovanje med bolnišnicami in socialnimi službami.
-
POISKALI SMO ODGOVOR
Bralka je na uredništvu poizvedovala, kako je z izpisom avtomobila iz evidence. Odkar se je moževo zdravstveno stanje poslabšalo, njun avto stoji v garaži, saj sama nima vozniškega dovoljenja. Prvo leto je registracijo podaljšala, zdaj pa se ji to zdi nepotrebno, vendar mož o prodaji avtomobila ne želi niti slišati. Prijateljica jo je opozorila, da lahko plača celo globo, če avta ne registrira.
Po zakonu o motornih vozilih mora lastnik odjaviti vozilo, če je veljavnost prometnega dovoljenja potekla pred več kot 30 dnevi (za kolesa z motorjem, motorna kolesa, trikolesa, lahka štirikolesa, štirikolesa, bivalna vozila, bivalne priklopnike in starodobna vozila velja eno leto) ali če je v času veljavnosti prometnega dovoljenja prenehala veljati zavarovalna pogodba, bodisi ker ni bila obnovljena bodisi ker ni bila poravnana letna obveznost.
Starizem v fizioterapevtski obravnavi
Aktualno
Starizem je ena najpogostejših oblik diskriminacije. Podobno kot druge oblike predsodkov bistveno vpliva na dobrobit posameznika in njegovo kakovost življenja. Raziskave in vsakdanje izkušnje kažejo, da se negativna prepričanja in predsodki o sposobnostih starejših ali mlajših pojavljajo redno, kar vpliva na njihovo zdravje in počutje.
Svetovna zdravstvena organizacija starizem opredeljuje nevtralno, brez negativnih pridevnikov – starizem (angl. ageism) so stereotipi (kako razmišljamo), predsodki (kako čutimo) in diskriminacija (kako ravnamo) do drugih ali sebe na podlagi starosti. V povezavi s starizmom se večinoma govori o diskriminaciji starejših, čeprav se pojavlja tudi pri mlajših (poimenujemo jo lahko z izrazom mladizem). Univerze po svetu se začenjajo zavedati odgovornosti, da že med študijem v svoje kurikulume vključujejo elemente, ki bodo študentom omogočili razumeti to obliko diskriminacije in jo zavračati.
