160 let – 160 kilometrov solidarnosti

Ljubljansko območno združenje Rdečega križa ob letošnjem jubileju, 160-letnici delovanja Rdečega križa pri nas, pripravlja pohod humanosti od Ljubljane do Debelega rtiča. Na ta način želijo zbrati čim več sredstev za letovanja starejših, ki si oddiha ob morju zaradi socialnih, zdravstvenih ali drugih življenjskih okoliščin ne morejo privoščiti.
Pohod bo potekal od 7. do 10. maja pod geslom Korakamo za lepšo starost. Poleg gibanja, solidarnosti in srčnosti je to tudi lepa priložnost za tkanje vezi, ki ostanejo tudi po tem, ko se pot konča. Poskrbljeno bo za prenočišče in obroke hrane, zaključek pa bodo pripravili v Zdravilišče RKS Debeli rtič.
-
Današnji slovenski dan brez zavržene hrane opozarja na pomen odgovornega ravnanja s hrano in zmanjšanje količine zavrženih živil. Po podatkih statističnega urada smo v Sloveniji leta 2024 namreč zavrgli 168.000 ton hrane oziroma 79 kilogramov na prebivalca.
Čeprav je številka precej pod povprečjem EU, ki znaša 131 kilogramov na prebivalca, to še vedno predstavlja nezanemarljiv ekonomski, okoljski in družbeni problem. Največ odpadne hrane oz. 44 odstotkov je nastalo v gospodinjstvih, v gostinstvu in strežbi hrane je bil ta delež 32-odstoten, v proizvodnji hrane je znašal 15 odstotkov, devetodstoten pa je bil v dejavnosti trgovine z živili. Spontano skupno petje druži srca

Na Jurjevo, 23. aprila, bo vsa Slovenija skupaj zapela. Potekal bo namreč dogodek Vseslovensko petje s srci, ko čim več ljudi zapoje ob istem času.
Pobudnica Matea Brečko, sicer profesorica baleta, si je pred devetimi leti zamislila dogodek kot neformalen praznik, ki poveže generacije in družbene sloje doma in po svetu - z mislijo na ljubezen, zdravje, radost, mir, svobodo. S skupnim petjem tudi krepimo nacionalno pripadnost in ustvarjamo boljše vzdušje ter slovensko glasbo prenašamo na mlade. Ob tem se simbolno spomnimo legende o Zelenem Juriju, ki prinaša v naše domove zeleno vejico za dobro letino.
-
Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, 23. aprilu društvo festival Sanje in Založba Sanje že trinajstič organizirata Noč knjige. Ta slavi knjigo in branje kot temeljna gradnika zdrave družbe. Letošnja tema je Sožitje, ki ga ponazarja verz Srečka Kosovela: »V meni je čas, ko bo človek človeku: človek. V meni je čas, ko bo narod narodu: narod.« V knjižnicah, knjigarnah, šolah in vrtcih, v galerijah, na trgih bodo še pozno v večer potekala raznovrstna druženja s knjigo, od skupnih branj, pogovorov o knjigah, predstavitev in pripovedovanj, glasbenih in gledaliških dogodkov. Program je objavljen na povezavi https://nocknjige.si/ se pa dogodki vrstijo ves april in tudi maja.
Narava vabi k občudovanju in varovanju

Svetovni dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, letos poteka pod sloganom Naš planet, naša moč – poziv ljudem sveta, da se vnovič zasliši njihov glas, da pridobijo nazaj svoje pravice in prihodnost.
Po slovenskih krajih že nekaj tednov potekajo očiščevalne akcije in drugi dogodki za osveščanje o skrbi za naravo. V Ljubljani bodo v soboto dopoldne. 18. aprila, s čiščenjem Ljubljanice sklenili tradicionalno spomladansko akcijo Za lepšo Ljubljano. V parku Tivoli pa se bo odvil 28. Taborniški feštival, na katerem bodo zaznamovali 30-letnico Mestne zveze tabornikov in 75-letnico Zveze tabornikov Slovenije. Vabijo obiskovalce vseh starosti, da jih obiščejo in se udeležijo katere od delavnic: spoznavanje divjih živali, pogovori z gorskimi reševalci, streljanje z lokom, čaj s taborniki ... Na dogodku bo mogoče preizkusiti tudi družabno igro Trajnostni izziv, ki spodbuja razmislek o tem, na kakšen način se lahko uvajajo trajnostne rešitve za zeleno prihodnost. Predstavilo jo bo gibanje Evropski podnebni pakt.
Redno gibanje blaži težave Parkinsonove bolezni

Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša neozdravljiva nevrodegenerativna bolezen, za katero trpi okoli 11.000 ljudi v Sloveniji in več kot dva milijona v Evropi. Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami Trepetlika je pred svetovnim dnevom Parkinsonove bolezni, ki bo 11. aprila, skupaj z nevrologi izpostavilo izzive, s katerimi se soočajo bolniki.
Med temi je pozno prepoznavanje napredovanja bolezni, ki ga sicer uspešno blažijo z drugimi pristopi, kot sta doziranje zdravil preko črpalke ali nevrokirurško zdravljenje z globoko možgansko stimulacijo. Prav tako nimajo vsi bolniki dostopa v centre za motnje gibanja niti do tedenske vodene telovadbe v svojem okolju. Redna vadba namreč izboljša motoriko, pa tudi krepi mišice in spodbuja možgane, kar zmanjša možnost padcev in izboljša kakovost življenja. Bolnikom nekatere vadbe bolj ustrezajo, med temi so namizni tenis, tai či, t.i. drumming (udarjanje s paličico po velikih žogah) pa tudi boks. Ravnokar začenjajo študijo o učinkovitosti tega športa, ki ga imenujejo kar "sinhroni ples", in je odličen trening za možgane, saj morajo vadeči paziti na stabilnost telesa, usklajevati gibe leve in desne roke, usmerjati pozornost, stopnjevati hitrost gibov in podobno.
Večer s folkloristi iz Polhovega Gradca

Folklorna skupina Grof Blagaj vabi na plesno - glasbeni večer z naslovom Včasih je luštno blo. Nastopili bodo 18. aprila 2026, ob 19. uri, v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu.
Poleg plesov iz okolice bodo na prireditvi prvič zaplesali še gorenjski in nov dolenjski splet. Na odru se jim bodo pridružili tudi mladi plesalci Otroške folklorne skupine Nagajivčki in pevke Vokalne skupine Vešče. Dramska skupina Neptun pa bo na hudomušen način prikazala življenje vasi.
Lani pobranih več prispevkov za pokojninsko blagajno

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je včeraj med drugim obravnaval tudi poročilo Finančne uprave (Furs) o pobiranju prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje za lansko leto. Za pokojninsko blagajno je lani pobral 6,7 milijarde evrov prispevkov, kar je za 370,3 milijona evrov oziroma za 5,8 odstotka več kot leta 2024.
Lanski neplačani dolg je 28. februarja letos znašal nekaj manj kot 20 milijonov evrov in je še naprej predmet postopkov izvršbe. Izplen Fursa zaradi samoprijav je lani znašal 2,7 milijona evrov, pri obračunih, oddanih po pozivu, je znašal 49,4 milijona evrov, pri opravljenih kontrolah pa 11,7 milijona evrov, tako da je bil skupni rezultat v nadzoru 63,9 milijona evrov. Inšpekcijskih pregledov je bilo okoli 1400, v njih pa so dodatno ugotovili obveznosti v višini petih milijonov evrov.
Ljudje v stiski ne morejo čakati na pomoč

NAŠ POGOVOR
Zaposleni na centrih za socialno delo pogosto poslušajo očitke, da pri izdajanju odločb o upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe zavlačujejo. Vendar na vstopnih točkah ni dovolj kadra, da bi sistem deloval v skladu z načrtovanimi standardi, pri obravnavi vlog pa se zatika tudi zaradi nedelujočega informacijskega sistema ter zahtevnih in dolgotrajnih postopkov, razloži sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjano Milavec. »Na centrih za socialno delo se prvi soočamo s potrebami starejših in hudimi stiskami tako posameznikov kot družin, zato si želimo vzdržen, pravičen in dostopen sistem dolgotrajne oskrbe. S tem ko opozarjamo na pomanjkljivosti, to ne pomeni, da smo nasprotniki zakona. Želimo si le izboljšav, ki bodo v prid ljudem.«





