Ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov, 15. marcu, Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da varnost izdelkov ni le potrošniško vprašanje, pač pa je tudi vprašanje javnega zdravja.

Gre namreč za velike stroške za zdravljenje bolezni, ki so posledica izpostavljenosti nevarnim kemikalijam v izdelkih, poškodb zaradi uporabe nevarnih izdelkov ter onesnaževanja in neracionalne porabe dragocenih virov. Zato je letošnje geslo: Varni izdelki, opolnomočeni potrošniki.

Na digitalnem trgu je varnost izdelkov postala eno osrednjih vprašanj, saj neposredno vpliva na življenja ljudi, zaupanje potrošnikov in svetovno gospodarstvo. Pri tem je potrošnik najšibkejši člen, saj mu primanjkuje znanja in informacij. Pričakovati, da bomo sprejemali dobro premišljene odločitve, ko denimo ni na voljo podatkov o nevarnih kemikalijah v tekstilu, elektroniki, številu prijavljenih nesreč, ki jih je povzročil določen izdelek, ali o varnostnih pomanjkljivostih, ki so jih odkrili nadzorni organi iz tako imenovanih tretjih držav, je nerealno. Če k temu prištejemo še agresivno oglaševanje, (prikrito) promocijo spletnih vplivnic in vplivnežev in temne vzorce oglaševanja, pa so takšna pričakovanja utopična. Številni odpoklici kažejo, da je vprašanje varnosti izdelkov problematika, ki zadeva vse nas, opozarjajo na zvezi potrošnikov, zaskrbljujoče pa je, da je kar 87 odstotkov odpoklicanih izdelkov še vedno na voljo na spletu. 

 Novice o družbenih pretresih, vojnah, podnebnih spremembah in epidemijah namreč v marsikom vzbujajo tesnobne občutke, nemir in negotovost glede prihodnosti. Zato so osrednja tema letošnjega Tedna možganov Strahovi sodobnega sveta.

 To je mednarodna akcija za ozaveščanje javnosti o koristih poznavanja živčevja, ki jo pri nas prireja  Slovensko društvo za nevroznanost SiNAPSA. Teden možganov bo potekal od 16. do 20. marca 2026. Poznavalci različnih strok se bodo strahu lotili z vseh vidikov: od njegovih nevrobioloških in telesnih osnov do psihoterapevtskega pomena, dolgoročnih vplivov na zdravje ter možnosti soočanja z njim. Govorili bodo tudi o sodobnih oblikah strahu, kot so socialna anksioznost, kako travmatične in pozitivne izkušnje (so)oblikujejo naše življenje, kakšen stres povzroča dolgotrajni strah, kako na nas vplivajo mediji in informacijska preobremenjenost, pa tudi o razlikah v doživljanju strahu med generacijami, o kibernetski varnosti ter umetni inteligenci.

Iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sporočajo, da bo izredna uskladitev pokojnin in drugih prejemkov izvedena 29. maja 2026 z izplačilom majskih pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja in s poračunom od 1. marca 2026.

Pokojnine in drugi prejemki, razen letnega dodatka, zimskega dodatka ter dodatka za pomoč in postrežbo, se od 1. marca 2026 povečajo za 1 odstotek. Izredno se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene v sorazmernem delu po mednarodnih predpisih. Za 1 odstotek bodo višji tudi zneski pokojnin in drugih prejemkov, ki so uživalcem pripadali za mesec februar 2026 oziroma ob priznanju pravice, uveljavljene v letu 2026.

 Svetovni dan ledvic, ki ga obeležujemo v četrtek, letos poteka pod geslom: »Za počasnejše staranje poskrbite za svoje ledvice«. Ledvične bolezni namreč pospešijo  procese staranja, zaradi česar imajo bolniki pogosteje srčno popuščanje, srčni infarkt ali možgansko kap.

Ledvice so zelo pomemben organ v našem telesu, saj nenehno čistijo kri, skrbijo za pravšnjo količino vode, soli in kislin v telesu, izločajo različne hormone in uravnavajo krvni tlak. Okvarjeno delovanje ledvic neposredno prispeva k srčno-žilnim boleznim, saj sta delovanje srca in ledvic tesno povezana, so pred svetovnim dnevom ledvic izpostavili v društvu za zdravje srca in ožilja, Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije in Slovenskem nefrološkem društvu. Da se ljudje, ki jim odpovedujejo ledvice, lažje soočijo z novo nastalo situacijo in pridobijo več informacij, je pomembno, da poiščejo pomoč v društvu ledvičnih bolnikov. Koristne informacije najdete na spletni strani Zveze društev ledvičnih bolnikov https://zdlbs.si/

 Na predvečer dneva svetega Gregorja (12. marec) marsikje po Sloveniji po vodi spuščajo gregorčke, različne predmete z gorečimi svečami. Na tak način so se nekdaj obrtniki, največkrat čevljarji, simbolično poslavljali od zime in se veselili, da s prihodom pomladi pri delu ne bodo več potrebovali svetilk. Najbolj navdušeni nad tem običajem so otroci, ki že tedne prej izdelujejo plavajoče barčice in druga plovila iz okolju prijaznih materialov.

V torek, 11. marca, jih bodo popoldne spuščali po Gradaščici na Eipprovi ulici v Trnovem v Ljubljani, dogajanje bo popestreno z glasbenimi nastopi in pravljično predstavo Boštjana Gorenca - Pižame (v primeru dežja bo prireditev potekala v Slovenskem etnografskem muzeju). Prav tako bodo gregorčke spuščali po kanjonu Kokre v Kranju, po bajerju v Kropi in potoku v Kamni Gorici, po Stiškem potoku v Stični, po Savinji v Rimskih Toplicah, po Hudinji v Novi Cerkvi, po Dravi v Dravogradu in po številnih drugih krajih.

 Pripovedovalski festival v Ljubljani je eden najstarejših v Evropi. Letos se bo med 13. in 21. marcem odvil že devetindvajsetič, na njem pa bodo pripovedovalke in pripovedovalci s pomočjo pravljic, mitov in sodobnih zgodb ter glasbe večer za večerom pričarali posebna doživetja tako odraslim kot otrokom.

 Prvi večer bo pripadal Boštjanu Gombaču s praizvedbo vokalno-glasbeno-pripovedovalske potorisbe. Nato pa bo nastopajočih več. Ob 30-letnici odkritja neandertalčeve piščali bodo Mateja Fi, Allja Petric in Tjaša Koprivec Vuga z izbrano poezijo, blestečo glasbeno sliko in senčnim gledališčem gledalce popeljale  v skrivnostno globino predčasa. Študentke in študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo bodo skozi sodobno interpretacijo oživili pravljice iz svetovne ljudske zakladnice.

NAŠ POGOVOR

Kot vsaka mišica v telesu tudi možgani najbolj zdravo delujejo, kadar jih redno uporabljamo, pravi upokojena klinična psihologinja in psihoterapevtka Meta Kramar. Sama povedano v polnosti udejanja, kljub temu, da bo junija dopolnila 95 let. Večji del poklicne poti se je posvečala psihoterapiji, zlasti otrok in mladostnikov, več kot trideset let je bila zaposlena na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani, predavala je na medicinski fakulteti, je tudi soavtorica učbenika Psihoterapija otroka. V pokoju še vedno dejavno spremlja razvoj stroke, piše zgodovino začetkov klinične psihologije, pedopsihiatrije in psihoterapije pri nas, s kolegi je izdala Izbrana dela Leva Milčinskega. Je pobudnica ustanovitve Društva za zgodnji razvoj, ki se posveča tudi senzibilizaciji ljudi v zdravstvenih in socialnih poklicih za čustvene potrebe otrok v najbolj pomembnem obdobju – prvih dveh let življenja.

AKTUALNO

»Način, kako skrbimo za starejše, pove več o stanju družbe kot katerakoli strategija ali zakon,« pravi Suzana Koštomaj, ki je pred enim letom prevzela vodenje Doma starejših občanov Šentjur. Je domačinka, ki pa se je preselila na Koroško, od koder se vsak dan vozi na delo. Verjame, da je za vodenje doma starejših nadvse pomembno poznavanje lokalnega okolja in ljudi. Predvsem pa moraš imeti rad skupnost, v kateri deluješ, poudarja. 

V domu je zaposlena že več kot dve desetletji; tja je prihajala že kot dijakinja in študentka. »Hvaležna sem, da sem imela priložnost opravljati delo strežnice, bolničarke, medicinske sestre, pozneje diplomirane medicinske sestre, od leta 2017 do 2024 sem bila namestnica direktorice. Z namenom pridobitve dodatne širine sem se vpisala na doktorski študij Socialne gerontologije na Univerzi Alma Mater Europaea. Prepletanje znanstvene ravni z vsakdanjo prakso mi je v veliko veselje. Trenutno pripravljam doktorsko nalogo, katere glavna nit je paliativna oskrba,« pove Suzana Koštomaj, ki je hvaležna za prehojeno pot, saj tako lažje razume vsakodnevno delo ob postelji stanovalca, stiske svojcev, dinamiko timskega dela in organizacijske izzive. In ve, kaj v domu deluje dobro in kje so priložnosti za izboljšave.

Aktualno 

Finska – evropska ledolomilska velesila

Če bi povprašali povprečnega Finca, po čem je njegova država najbolj znana, bi najverjetneje izpostavil savno. A v finskih podjetjih je zasnovanih približno 80 odstotkov vseh ledolomilcev, več kot 60 odstotkov pa jih zgradijo v njihovih ladjedelnicah. To znanje ni nastalo čez noč, ampak je plod stoletij izkušenj in potreb, ki jih ima država, v kateri skoraj vsa pristanišča v dolgih zimah zamrznejo, plast ledu pa je lahko debela do 75 centimetrov. Kar 92 odstotkov finske trgovine poteka skozi pristanišča, nemoteno delovanje pomorskega prometa...