Upam, da smo se iz te lekcije kaj naučili
V epidemiji koronavirusne bolezni 19 jo je Slovenija za zdaj dobro odnesla, saj ji je uspelo zamejiti širjenje virusa. Ni pa bila uspešna pri zaščiti najranljivejše skupine v domovih za starejše in tamkajšnjih zaposlenih. Med umrlimi za to boleznijo je večina stanovalcev domov, le nekaj med njimi jih je umrlo v bolnišnicah. Prvi izbruh bolezni se je začel v metliškem domu starejših, a še huje je bilo v Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru. Bilo je precej kaotično. Vse kaže, da država ni ustrezno poskrbela za domove in da so kadrovsko in finančno nedohranjeni ostali prepuščeni samim sebi. Razgalile so se težave, na katere so opozarjali že leta. O tem, kako so se v domovih organizirali in preživeli ta čas, smo se pogovarjali z direktorico Doma starejših občanov Črnomelj in predsednico skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Valerijo Lekić Poljšak, ki upa, da smo se iz tega kaj naučili.
-
Med ukrepi za odpravo posledic epidemije je tudi vavčer ali bon za turizem, uradno se imenuje bon za izboljšanje gospodarskega položaja na področju domače potrošnje turizma. Vlada je zanje namenila 346 milijonov proračunskih sredstev. Podrobnosti o izvajanju tega ukrepa še niso dokončno dorečene, zato povzemamo, kar je bilo znanega do 25. maja.
Vsakemu polnoletnemu državljanu Slovenije pripada turistični bon v vrednosti 200 evrov, otrokom pa v vrednosti 50 evrov, ki naj bi jih porabili do konca decembra 2020. Poleg zaposlenih so do bona upravičeni tudi samozaposleni, študenti in upokojenci. Bone bomo lahko uporabili pri ponudnikih v Sloveniji, ki ponujajo prenočitev oziroma prenočitev z zajtrkom in so vpisani v register ponudnikov nastanitev. To so hoteli, apartmaji, turistične kmetije, kampi itd.
-
Nikoli ne bo več tako, kot je bilo
Prestopno leto imenujemo leto, ki je na »sporedu« vsaka 4 leta in ima 366 dni. Februar ima dodatni dan, vendar pa je kljub temu vedno najkrajši mesec v letu.
Zemljina pot okoli Sonca traja dejansko 365 dni in 6 ur in bi v daljšem časovnem obdobju prišlo do neujemanja z dejanskim stanjem letnih časov. S to spremembo je papež Gregor XIII. popravil napako prejšnjega julijanskega koledarja, zaradi česar gregorijanski koledar uporabljamo še danes. Iz zgodovinskih virov lahko razberemo, da so vse »dvajsetice» v preteklih stoletjih postregle s pandemijami, zaradi katerih je umrlo ogromno ljudi. Leta 1820 kolera, leta 1920 španska gripa, torej na vsakih 100 let je narava terjala svoj davek v obliki človeških življenj.
-
S klikom do angleščine
Znanje tujega jezika nam odpira nove svetove. Lahko se pogovarjamo s turisti, pomagamo vnukom pri učenju tujega jezika, med učenjem navezujemo stike z novimi »sošolci«. Učenje jezika v poznejših letih pa ima še eno prednost: ohranja kognitivne zmožnosti. Poleg učenja v jezikovnih šolah, na univerzi za tretje življenjsko obdobje in v centrih dnevnih aktivnosti je dobrodošlo tudi učenje na daljavo.
Na Filozofski fakulteti v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko ter Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani študentke in študentje pripravljajo projekt Angleščina korak za korakom: učbenik za starejše odrasle za učenje angleščine na daljavo. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
-
ZA ZGLED
V obdobju karantene zaradi novega koronavirusa so se poglobile stiske ljudi, ki živijo sami. Predstavljamo dva uspešna modela za pomoč socialno šibkim in drugim, ki potrebujejo pomoč skupnosti, in sta lahko za zgled drugim občinam.
V Bohinju že od leta 2018 poteka petletni pilotni projekt Mobilni socialni servis, ki povezuje različne strokovne službe in prostovoljce. Po vsej občini so vzpostavili mrežo blizu 50 prostovoljcev, ki spremljajo ali na novo odkrivajo potrebe krajanov. Povezani so s strokovnimi službami na lokalnem območju, z zdravniki in patronažnimi sestrami iz zdravstvenega doma, s centrom za socialno delo, domom starejših občanov, tudi s policijo ter humanitarnimi organizacijami. S skupnimi močmi se lahko hitro odzovejo in sproti rešujejo težave oseb, ki potrebujejo pomoč. To so najpogosteje starejši in socialno šibkejši krajani, invalidi, tudi priseljenci, ki se znajdejo v socialni ali psihični stiski ali pa potrebujejo čisto konkretne praktične usluge. Med drugim jim organizirajo dostavo kosil, oskrbo na domu, druženje z osamljenimi posamezniki, reševali so tudi že probleme z alkoholizmom in nasiljem v družini.
-
Druga plat medalje
Ko pride do krize, se šele pokažejo največje napačne poteze politike in sistema, v katerem ljudje živijo. V Švici, deželi bogatih in poldrugi milijon zelo revnih ljudi, so v Ženevi, drugem najdražjem mestu v Švici, fotografirali nekaj kilometrov dolgo vrsto ljudi, ki so pri Karitasu čakali na prehrambni paket. Najbolj prizadeti (lačni) so priseljenci brez dokumentov, ljudje brez izobrazbe, ki ne morejo dobiti dela, in ljudje, ki so zaradi covida-19 ostali na cesti. Za 1500 zavitkov hrane so se v vrsto postavljali že pred 5. uro zjutraj.
-
Za slovenske zmage
Kriza, ki jo je povzročil koronavirus, odpira vprašanja, kako naprej, ali smo se v tej krizi zavedeli, kako krhka je naša skupnost, v kateri ne izgubimo zavedanja o medsebojni povezanosti in soodvisnosti. Apostolov svobodnega trga in konkurenčnosti namreč ne skrbijo posledice njihove grabežljivosti, ni jim mar za vse večje število ljudi, ki so odrinjeni na družbeni rob, v revščino, zanje je pomembno merilo »napredka«, če si lahko bogati nagrabijo še več bogastva. To je žal groba podoba sveta, v katerem živimo.
Pri dolgotrajni oskrbi šteje človeški odnos
STARANJE V SLOVENIJI
Pomoč človeku, ki ne more sam opravljati vsakdanjih opravil, stoji na dveh nogah: ena je storitev, da je opravilo narejeno, druga je človeški odnos med oskrbovalcem in oskrbovancem. Nekatere oskrbovalne potrebe so na videz brezosebne, na primer postiljanje, druge povsem osebne, na primer pogovor o počutju oskrbovanca. V prihodnje bodo roboti prevzeli marsikatero težko oskrbovalno storitev, ne bodo pa imeli človeškega odnosa z oskrbovancem. Ali je pri oskrbovanju človeka res potreben tudi človeški odnos?
-
Marsikdo pove, da so bili zanj poleg staršev najpomembnejši ljudje njegovega otroštva stari starši. Vnuku so vzorniki in učitelji življenjske modrosti v vsakdanjih okoliščinah in tudi varen pristan, kjer je sprejet in ljubljen ne glede na vse.
Stari starši imajo kot vnukov »zunanji družinski obroč« zelo pomembno vlogo. Imajo privilegij, da vzgojne odločitve prepustijo otrokovim staršem, sami pa se lahko osredotočijo na sprejemanje otroka takega, kot je, kar otroku ustvari občutek, da ima v njih varen pristan, kjer je brezpogojno sprejet in ljubljen. Kar še zdaleč ni isto kot »dajati potuho«! Varen pristan vnuk potrebuje, da ohranja ali znova vzpostavi občutek notranjega miru, sprejetosti, čeprav ga je polomil ali čeprav se mu je zgodilo kaj, kar se mu zdi nerešljivo. Je mesto, kjer si opomore in dobi pogum, da se spopade z novimi življenjskimi izzivi. Kako bi vnuku ustvarili varen pristan?
-
Verjemi, da zmoreš, in si že na pol poti do cilja.
Theodore Roosvelt
Spominjam se piscev anonimnega pisma, ki so pred leti na Beli obroč Slovenije sporočili, da ima njihova sovaščanka velike probleme z odraslim sinom, saj pije in jo pretepa. Seveda smo se takoj odzvali, a s centra za socialno delo so nam odgovorili, da je bila gospa vse prej kot vesela obiska dveh socialnih delavk. Pojasnila jima je, da ni sinova žrtev in ne potrebuje prav nobene pomoči. Prišlo je novo pismo. Hujše od prvega. Sosedje so pisali, da ima gospa že zlomljeno nogo in nam celo očitali neaktivnost. Spet so jo obiskali s centra za socialno delo in ji ponudili vso pomoč. A gospa je bila tedaj še mnogo bolj huda kot prvič. Očitala jim je vmešavanje v družino, branila sina in povedala, da je (le) padla, zato naj ju že pustijo pri miru. Očitno so že sovaščani ocenili, da se ni dobro vmešavati, saj bi se sicer že takoj vključili v reševanje žrtve sinovega nasilja ali se vsaj podpisali in bi jih lahko uporabili kot priče.
