Lani je za pokojnine prispevalo rekordno število zavarovancev
Že od leta 2022 vsak mesec vplačuje prispevke okrog milijon zaposlenih. Lani se je bolj kot pred leti povečalo tudi število upokojencev, konec decembra jih je bilo nekaj manj kot 650.000, saj je bilo ugodno leto za upokojitev. Rekordna je bila tudi redna uskladitev pokojnin, in sicer 8,8-odstotna, letos pa je napovedana v višini okrog 4,6 odstotka. Generalnega direktorja Zpiza Marijana Papeža smo vprašali, kaj bo letošnje leto prineslo upokojencem ter kaj meni o novi pokojninski reformi.
-
Moj pogled
Dete je nekega dne vprašalo očeta: »Očka, kaj je srebro?« Mož je za hip pomislil, potem pa poiskal kos navadnega stekla in ga položil pred otroka. »Poglej skozenj!« Otrok je skozi steklo opazoval očeta, ljudi, ki so se sprehajali po cesti, in avtomobile, ki so vozili mimo. Nato je oče vzel srebrno barvo in z njo prekril eno stran stekla, da se je svetilo kot zrcalo. »Zdaj se pa znova poglej vanj,« je rekel. Otrok je v zrcalu lahko videl le še svoj obraz. »To je nevarnost srebra,« je pristavil oče, »pripravi te do tega, da vidiš le še sebe.«
Letos se bomo družili v Njivicah na Krku
19. SREČANJE BRALCEV IN PRIJATELJEV VZAJEMNOSTI
Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti, mnogi ste nas že pred novim letom spraševali, kam se bomo odpravili tokrat. V januarski reviji smo izdali, da bo naše letošnje druženje na hrvaškem otoku Krku. Skupaj bomo od 1. do 4. junija 2025.
Vabimo vas na veselo druženje, sprostitev, telovadbo, zanimive izlete, poučna predavanja in večerne zabave ter ples ob zvokih glasbe. Naužili se bomo tudi prvih poletnih sončnih žarkov in se kopali v morju.
-
Zima na platnu
Cecilija Čebašek, upokojena računovodkinja iz Vodic, poje v treh pevskih zborih in piše pesmi, poleg tega še veliko slika, kot ste lahko izvedeli iz prispevka, ki je bil objavljen v januarski Vzajemnosti. Je članica Kulturnega društva Matije Koželja Utik, pogosto se udeležuje različnih slikarskih srečanj in tudi veliko razstavlja. Najpogosteje uporablja akrilne barve, zadnje čase pa se preizkuša v olju. Med njenimi najljubšimi motivi so rože in prizori iz narave, pri čemer ustvarja serije slik na različne teme. Vabimo vas, da si nekaj slik iz cikla Prazniki in zima do konca marca ogledate v prostorih uredništva na Dunajski 109 v Ljubljani.
-
Poiskali smo odgovor
Bralec sprašuje, ali lahko kot spremljevalec žene, ki se zelo težko giblje in potrebuje njegovo pomoč, dobi parkirno karto za invalidne osebe.
Kot pove že ime, je pogoj za pridobitev parkirne karte za invalide potrdilo o težjem obolenju ali telesni okvari, zato za nasvet vprašajte ženinega zdravnika. Do nje so namreč upravičeni tisti, ki imajo zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih oziroma zgornjih okončin ali medenice priznano najmanj 60-odstotno telesno okvaro, osebe z multiplo sklerozo ali mišičnimi in živčno-mišičnimi obolenji z najmanj 30-odstotno telesno okvaro, težje duševno prizadete osebe, osebe, ki imajo najmanj 90-odstotno telesno okvaro zaradi izgube vida, in mladoletniki, ki so težko telesno ali duševno prizadeti. Prav tako jo sme uporabljati spremljevalec, ki vozi ali spremlja invalida, na katerega se karta glasi in sam ne vozi motornega vozila.
Ko smetnjak pove, da ga je treba izprazniti
AKTUALNO
Marsikatero slovensko mesto pri upravljanju javnih storitev že uvaja pametne rešitve. S pomočjo sodobne tehnologije zbirajo podatke, ki jih uporabljajo za spremljanje in upravljanje javnega prometa, energetske učinkovitosti in optimiziranja mestne razsvetljave, upravljanja vodovodnega omrežja, zbiranja odpadkov, dela javne uprave in podobno.
Podatke zbirajo s pomočjo senzorjev, podatkovne analitike, objave odprtih podatkov in informacijsko-komunikacijskih (IKT) rešitev. Tehnologije t. i. pametnega mesta omogočajo, da uradniki neposredno elektronsko komunicirajo s prebivalci, poenostavljajo in skrajšujejo birokratske postopke ter racionalno upravljajo mestno infrastrukturo. Pri tem je največji poudarek na zmanjševanju škodljivih izpustov, saj so mesta generatorji več kot 70 odstotkov emisij CO₂.
-
ANKETA
Sogovornike smo vprašali, katere stereotipe poznajo o starejših in kako sami preživljajo zrela leta.
Dr. Metka Mencin, docentka, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana: »O starejših poleg negativnih stereotipov, na primer o pešanju spomina in nedejavnosti, krožijo tudi pozitivni stereotipi o njihovi modrosti in izkušenosti. Danes so starejši telesno in duševno bolje ohranjeni kot pred desetletji, zato čedalje bolj načrtujejo svojo drugo kariero po upokojitvi. Zdrava in dejavna starost pa je bolj dosegljiva premožnejšim, ki si lahko privoščijo, kar ponuja industrija prostega časa.«
-
februar '25Zdravje Starejši Potovanja
Zakaj Japonci živijo dlje?
Japonska ima več kot četrtino prebivalcev starejših od 65 let. A na staranje prebivalstva, ki so ga napovedovali vsi demografski kazalniki, so se dobro pripravili. Poiskali so načine, kako zagotoviti boljše pogoje za starejše, ter postavili visoke standarde, po katerih se lahko zgledujejo tudi druga kulturna okolja. Japonci živijo in delajo dlje, ostanejo zdravi dlje in so deležni ustrezne skrbi v starejših letih. Življenjska doba na Japonskem je med najvišjimi na svetu, med razlogi za to navajajo zdravo prehrano, saj so ribe na jedilniku...
-
Za slovenske zmage
Verni ljudje se ob soočanju z različnimi stiskami pogosto obrnejo k bogu in pričakujejo, da bodo v molitvi našli pomiritev. To upanje pa pogosto ostane neuresničeno, še posebej takrat, ko so težave povezane z ravnanji božjih glasnikov ali celo političnimi voditelji posameznih držav. Takih zlorab vere je bilo v zgodovini ničkoliko, dogajajo pa se tudi v današnjem času. V najbolj sprevrženi obliki se to vidi v ravnanju Izraela v Gazi in Zahodnem bregu.
Spomnimo, Izrael si je od ustanovitve leta 1948 prisvajal ozemlje Palestincev, čeprav so Združeni narodi to početje vseskozi obsojali. V ozadju pa so bili ves čas interesi velikih sil (stalnih članic varnostnega sveta), ki so na Bližnjem in Srednjem vzhodu skušale uveljaviti politiko, ki jim je omogočala obvladovanje tega dela sveta. Povedano na kratko – ves čas je šlo (in še gre) za nafto.
-
Premišljevanja o življenju
Vsi smo se v življenju že srečali z bolečino, zato vemo, da bolečina povzroča trpljenje. Trpljenje lahko povzročajo tudi številne druge telesne težave, na primer oteženo dihanje ter slabost z bruhanjem. Vsi smo že bili žalostni ali prestrašeni, marsikateri tudi tesnobni, nekateri so se že srečali z občutkom depresivnosti. Trpimo tudi zaradi čustvenih stisk in psihičnih težav. Z osamljenostjo se srečujemo redkeje. Kaj je osamljenost, najbolje vedo starejši, saj je osamljenost najpomembnejša in najpogostejša socialna stiska starejših oseb, in to ne glede na to, ali živijo doma ali v domovih starejših.