V Arboretumu Volčji Potok lahko v poletnih dneh najdete obilo sence in miru, udeležite se lahko  filmskih večerov in ob vsakem obisku odkrijete ali izveste kaj novega.

Mlajše obiskovalce gotovo zanimajo ogromni dinozavri in slikopis o gozdnih živalih, pa tudi razstave orhidej, tropskih metuljev in kaktusov. Nekoliko starejše pritegnejo še razstave o Cirilu Jegliču, prvem vodji Arboretuma in o družini Souvan, saj se je Arboretum razvil iz njihovega parka. Do 2. septembra pa je na razstavnem prostoru Pristava na ogled mednarodna gostujoča razstava iz Portugalske Simbolika rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Rastline so namreč že od nekdaj pomemben del človekovega življenja, kulture in duhovnosti. Zaradi oblike cvetov, plodov, semen in vonjav so številne postale simboli različnih veroizpovedi in prepričanj. 

 Sredi poletja je odšel izjemen človek, vrhunski strokovnjak, raziskovalec in humanist izredni profesor dr. Jože Ramovš, ki je bil tudi dolgoletni sodelavec Vzajemnosti. S svojim znanjem, modrostjo in neizmernim čutom za sočloveka je veliko prispeval k razumevanju človeka, odnosov, staranja ter iskanju smisla tudi v preizkušnjah. S hvaležnostjo se ga bomo spominjali.

Za julijsko številko je napisal svoj zadnji članek, v katerem  je razmišljal o zadovoljnem staranju. Tako kot vedno je besedilo zaključil s pozitivnimi besedami: »Moja vrednost je v tem, kar sem: moje življenje, to, kar sem naredil dobrega, doživel lepega in zdržal hudega. … In do zadnjega diha sebe dograjujem v dobrega človeka.«

 Visoke temperature povečujejo izgubo tekočine, zato je v vročih dneh še posebej pomembno skrbeti, da bo telo ves dan dovolj preskrbljeno s tekočino. Na to morajo biti pozorni predvsem starejši, kronični bolniki in ljudje, ki redno jemljejo zdravila. Nekatera zdravila namreč lahko povečajo izgubo tekočine ali vplivajo na sposobnost telesa, da se prilagaja vročini.

Posebno previdnost je treba nameniti zdravilom, ki vplivajo na ravnovesje tekočin v telesu. Med najbolj značilnimi so diuretiki, ki povečujejo izločanje urina in se med drugim uporabljajo pri povišanem krvnem tlaku, srčnem popuščanju in zastajanju tekočine. Zaradi njihovega delovanja se lahko ob vročini, močnem potenju ali drugih izgubah tekočine poveča tveganje za dehidracijo in motnje ravnovesja elektrolitov, opozarja Lekarniška zbornica Slovenije. Na odziv organizma na vročino lahko vplivajo tudi zdravila za uravnavanje krvnega tlaka, zdravila, ki vplivajo na znojenje, ter zdravila, katerih neželeni učinki lahko vključujejo bruhanje ali drisko in tako dodatno povečajo izgubo tekočine.

 Prvi petek v avgustu zaznamujemo mednarodni dan piva. To je ena od najbolj priljubljenih alkoholnih pijač in  kljub temu, da vsebuje vitamine skupine B in antioksidante iz ječmena in hmelja jo lahko uživamo občasno in v omejenih količinah.

Na statističnem uradu so razkrili nekaj podatkov v povezavi s pivom v Sloveniji. S proizvodnjo piva se je leta 2024 ukvarjalo 65 slovenskih podjetij oz. pet manj kot leto prej. Število pivovarn se je začelo povečevati po letu 2010, ko jih je delovalo 13. Povprečna maloprodajna cena pollitrskega ustekleničenega ali točenega svetlega piva je lani znašala 3,92 evra. Za liter ležaka oz. piva vrste lager je bilo treba v trgovini odšteti v povprečju 2,20 evra. Lani je bilo uvoženega za skoraj 34 milijonov evrov piva, od tega za slabo polovico iz Hrvaške. V južno sosedo je bilo obenem tudi izvoženega največ piva, in sicer za 7,4 milijona evrov oz. 30 odstotkov celotne vrednosti izvoza.

 Med vročinskim valom Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje pitje dovolj tekočine, uživanje lahke hrane in ustrezno zračenje prostorov ponoči oziroma v zgodnjih jutranjih urah. Priporočljivo je prostore hladiti s klimatskimi napravami, vendar razlika med zunanjo in med notranjo temperaturo ne sme biti prevelika, Če te možnosti nimamo, se je dobro vsaj za kako uro umakniti v večje trgovske centre, knjižnice ali hlajene telovadnice. Vendar pa gibanje na prostem ni priporočljivo med 10. in 18. uro.

Na Dunaju si nenehno prizadevajo za bolj trajnostno in prijazno urbano okolje. Nedavno so  predstavili načrte za ureditev novih prometno umirjenih sosesk.

 V stanovanjskih soseskah, urejenih po vzoru londonskih »Low Traffic Neighbourhoods«, so predvideni enostavni in zato cenovno dostopnejši ter hitreje izvedljivi ukrepi za zmanjšanje tranzitnega avtomobilskega prometa. Med njimi so spremembe prometnih ureditev, postavitev korit z rastlinami, nove klopi, talne poslikave in drugi elementi tako imenovanega taktičnega urbanizma, ki omogočajo hitro in učinkovito preobrazbo javnega prostora. Pilotni projekt bodo začeli jeseni v 12. dunajskem okrožju Meidling na območju okoli ulice Wolfganggasse. Predvidene so nove pešcone, spremenjen prometni režim z novimi enosmernimi ulicami ter postavitev mobilnih zelenih in sedežnih elementov. Ukrepi bodo prispevali k zmanjšanju hrupa in onesnaženosti zraka, povečali bodo prometno varnost ter ustvarili prijetnejše pogoje za pešce in kolesarje. 

 Po podatkih Statističnega urada RS se je v prejšnjem letu v Slovenijo priselilo 30.854 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 22.335. Priselitve so se zmanjšale za 7 odstotkov, med priseljenimi je skoraj 4.000 državljanov Slovenije in 26.900 tujih državljanov. Odselilo pa se je 4.900 slovenskih in 17.400 tujih državljanov. Selitveni prirast je bil za 26 odstotkov nižji kot leta 2024: priselilo se je 8.519 prebivalcev več, kot se jih je odselilo, vendar je med njimi veliko več tujih državljanov.

 Iz sosednje Avstrije prihaja uspešen primer vključevanja občanov v oblikovanje javnega prostora. V dunajskem okrožju Simmering so na pobudo meščanov junija odprli Naravni in doživljajski park Sonnenland, kjer bodo imeli prebivalci imeli veliko priložnosti za gibanje, sprostitev in medgeneracijsko druženje.

Na novo urejenem območju ob ulici Werkstättenweg so na voljo sodobne površine za gibanje in rekreacijo, naravni prostori za oddih, igrala in skupnostni vrtovi. Osrednji del parka je gibalni park za vse generacije z različnimi vadbenimi elementi, otočkom za kalisteniko (vadba za krepitev mišic), labirinti in dostopnimi igrali. Velik travnik je idealen za piknike in jogo, obiskovalci pa lahko preizkusijo tudi pot za bosonogo hojo ter elemente za razvijanje ravnotežja, koordinacije in motoričnih spretnosti. Naravni del parka z zasaditvami divjih trajnic in grmovnic omogoča oddih sredi mesta, v delu, ki ni dostopen javnosti, pa je življenjski prostor za rastline in živali.

 V Štanjelu je Natalijina hiša novo vstopno središče v znameniti Ferrarijev vrt in Ferrarijevo vilo. V hiši, veliki zgolj 138 kvadratnih metrov, so uredili stalno muzejsko zbirko o Maksu Fabianiju ter prostore za druženje in lokalna društva.

Hiša je ime dobila po Nataliji Ščurk, soprogi enega od arhitektovih nečakov. V njej je prebivala v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, slovela je po gostoljubnosti in družabnosti ter se prebivalcem Štanjela tako priljubila, da se je starejši v zgodbah še danes spominjajo. Hišo izpostavljajo tudi kot enega prvih primerov dediščinskega velnesa pri nas. V prostoru, kjer je predstavljen Fabianijev vodni sistem, pravijo mu tudi vodni bar, se obiskovalec lahko ustavi in si natoči kozarec vode, stopi na teraso z razgledom na dolino pod Štanjelom, vse skupaj pa ustvarja ozračje počitka in miru. 

 Tretjo nedeljo v juliju praznujemo svetovni dan sladoleda, zato smo zbrali nekaj zanimivosti o tej izjemno priljubljeni sladici. 

Prvi zapisi o "ledu z okusom" izhajajo iz Perzije, kjer naj bi zmes rožne vode in zelo tankih rezancev mešali z ledom. Kasneje so ji dodajali sadje in začimbe, kot je žafran. Na Kitajskem naj bi že dvesto let pred našim štetjem mešanico mleka in riža zamrzovali v snegu ali pa v zmrznjen sneg vmešavali sadje, vino in med. V starem Egiptu pa naj bi  z ledom mešali mleko z rožno vodo, suhim sadjem ali oreški. Menda je bila mešanica, ki bolj spominja na sorbet kot na klasični sladoled, priljubljena jed antičnega vojskovodje Aleksandra Velikega in rimskega cesarja Nerona. Takrat so nosili sneg z gora, ga shranjevali v amforah ter ga mešali s sadjem, sadnim sokom  n medom.