-
»Upokojenski status mi je prinesel svobodo in mi omogočil, da se o svojih dejavnostih odločam sama, tako kot čutim in želim. Izbiram le tiste, ki me zadovoljujejo, v katerih se počutim izpolnjeno in koristno. Hkrati pa si vsak dan vzamem tudi dovolj časa zase, za svoja drobna veselja in telesno aktivnost,« pravi Irena Kosovel, Novogoričanka, ki živi že več kot dvajset let v Ljubljani, a se ima še vedno za Primorko.
Diplomirana pravnica je delala marsikaj. »Delovno pot sem v celoti preživela v državni upravi, na različnih vodstvenih delovnih mestih v notranjem in kmetijskem ministrstvu ter vladi.« Zadnjih šest let do upokojitve leta 2013 je delala v Službi vlade za zakonodajo.
-
650 let Novega mesta
Ob tej častitljivi obletnici so v galeriji Dolenjskega muzeja Novo mesto pripravili razstavo Tisočletja na okljuku Krke. Ogledali si boste lahko številne predmete, dokumente in upodobitve iz časa prvih sledi človekove prisotnosti vse do danes, ki se nanašajo na obrt, trgovino, industrijo, urbanizacijo, promet, društveno in družabno življenje, šege, vojskovanje ter upodobitve mesta in ljudi. Leto dni bodo razstavljeni tematski sklopi: Mesto pred Novim mestom, Ustanovitev, Rast in razvoj mesta, Življenje v mestu, Gospodarstvo mesta, Mesto na preizkušnji in Podobe mesta.
Odnos javnih uslužbencev do starejših
VAŠA POŠTA
Že nekaj časa opažam, da se nihče ne oglasi oz. ne napiše ničesar za to rubriko.
Najbrž je za to krivo vsesplošno stanje v naši »ljubi« (nekoč je to res bila) domovini. Opažam splošno apatijo do vsega, saj v razgovorih največkrat dobim odgovor: »Kaj 'češ, tako je, nič ne moremo, saj ne bomo nič spremenili, itak oni (vlada in company) naredijo vse po svoje. Jaz pa mislim, da se je treba kljub temu oglasiti in povedati, kar mislimo, že zaradi tega, ker imamo veliko več izkušenj – tako življenjskih kot drugih.
-
V začetku meseca maja se bomo spominjali konca druge svetovne vojne na evropskih tleh. Uradno se je zaključila 9. maja, v Sloveniji pa teden dni kasneje. Kolaboranti pač niso hoteli položiti orožja, saj so verjeli, da jih bodo Britanci na avstrijskem Koroškem sprejeli z odprtimi rokami. Kot vemo, so bili to upi brez stvarne podlage. Churchill je namreč Stalinu povedal, naj vsaka država sama »pospravi svoj gnoj«.
Konferenca na Jalti je v resnici v največji meri določila usodo povojne Evrope. Na njej seveda niso mogli mimo dejstva, da so Sovjeti v največji meri zagotovili zmago zaveznikov nad nacizmom in fašizmom, in tudi število njihovih žrtev je bilo veliko večje kot na zahodni fronti. Kakih 20 milijonov sovjetskih državljanov je padlo za osvoboditev Evrope. Videti je, da današnji evropski politiki namenoma spregledujejo to dejstvo in bojkotirajo osrednjo proslavo ob obletnici konca druge svetovne vojne. Zakaj? Menda zato, ker naj bi bila današnja Rusija odgovorna za državljansko vojno v Ukrajini. Dokazov za domnevno rusko agresijo nimajo ne v Bruslju ne v Washingtonu. V bistvu gre za prizadevanje osamiti Putinov režim, ki se noče podrediti diktatu Američanov in njihovih evropskih zaveznikov.
Odkritja zlate dobe islamske civilizacije
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani si še do 2. julija lahko ogledate razstavo 1001 izum – odkritja zlate dobe islamske civilizacije. Čeprav je trajala približno tisoč let in se je raztezala od Kitajske do Španije o njej ne vemo kaj dosti. A dosežki in izumi učenjakov različnih veroizpovedi in kultur, nastali v času od 7. od 16. stoletja, so odločilno vplivali na razvoj znanosti, tehnologije in kulture. Ali veste, kdo je ustanovil prvo univerzo na svetu? Ste vedeli, da so kemiki muslimanskega sveta že v 8.
-
Danes je v prostorih Hiše EU v Ljubljani je potekalo uradno odprtje Tedna Evrope, na katerem so o pomenu zdrave in varne hrane ter preskrbe z njo spregovorili minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, vodja Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji Klemen Žumer in vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Nataša Goršek Mencin ter predstavnik MO Ljubljana Gorazd Maslo.
Letošnji Teden Evrope se je pričel v ponedeljek in se bo končal v soboto, 9.maja. Ves ta čas bodo potekale brezplačne delavnice, predavanja, stojnice z zaščitenimi izdelki, pokušanje hrane, razstave, jezikovne kavarne. Osrednje prizorišče dogodkov je v in pred Hišo EU na Bregu 14 v Ljubljani. Pogovori so namenjeni samooskrbi, socialnem podjetništvu na podeželju in pravični trgovini. Obiskovalci bodo lahko izvedeli, kako pridobiti prave informacije o živilih. V atriju Hiše EU je na ogled razstava Kmetijstvo je zakon!, ki so jo navdahnili mladi inovativni kmetje.
Za večjo prometno varnost starejših v savinjski regiji
Z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših cestah čim dalj časa počutili varne in da bi čim dalj časa ostali mobilni, so na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo, Policijo, DARS-om, Zvezo društev upokojencev Slovenije, Združenjem FORTOX in drugimi pripravili projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu. Maja bosta dva dogodka v savinjski regiji, in sicer 7. maja v Radljah ob Dravi pri Marenberškem mladinskem hotelu in 8. maja v Zrečah pri dvorani krajevne skupnosti. Oba dogodka sta brezplačna, začneta pa se ob 9.45. Udeleženci bodo lahko osvežili znanje iz prometnih predpisov in pravil, se podučili o varni vožnji po avtocesti in hitri cesti, dobili praktične nasvete o zdravstvenih kriterijih in se celo preizkusili v vožnji z inštruktorjem.
Prvi maj je opomin, da ni nič samoumevnega
Ob 1. maju, prazniku dela je ministrica dr. Anja Kopač Mrak zapisala: "Spoštovani delavci in delavke! Ob prazniku dela je prav, da se spomnimo na generacije pred nami, ki so se borile za delavske pravice in za osemurni delavnik. Prvi maj je namreč opomin, da nič ni samoumevnega. Za vse se je potrebno boriti.
Žal je zdaj videti, da smo na veliko pravic pozabili. V družbi namreč opažam dve skrajnosti. Čeprav je gospodarska rast - tudi zaposlovanja je bilo v marcu toliko, kot že leta ne - je še vedno veliko brezposelnih. Na drugi strani pa je preveč ljudi prisiljenih v to, da delajo več kot osem ur, imajo vse manj pravic in za to niso ustrezno plačani. Torej nekateri preveč, drugi nič. Tu bomo morali najti ravnovesje, da ne bomo v nekaj letih zapravili vsega, za kar so se borili stoletja.
Bralci Vzajemnosti na izletu v Bosni
Minuli vikend je Turistična agencija Palma peljala avtobus bralcev Vzajemnosti na izlet v Bosno. Po Nacionalnem parku Una, kjer turiste navdušuje neokrnjena narava in prečudovite brzice ter mogočni slapovi reke Une, nas je popeljal lokalni vodič Anel.
Cesta do teh lepot pri Kulen Vakufu je bila bolj slaba, je pa bil toliko lepši pogled na čudovite mojstrovine narave. Ogledali smo si še brzice in slapove pri Martin Brodu, ki ga radi obiskujejo tudi ribiči, potem pa smo se v poznih popoldanskih urah pripeljali še v Drvar in si ogledali Titovo pečino. Čeprav smo bili že precej utrujeni, se je velika večina podala po ozki, kamniti in strmi stezi do barake, kjer se je maja 1944 pred Nemci umaknil Tito z vrhovnim štabom.
-
Deveti Slovenski klekljarski dnevi, ki od 24. aprila potekajo v Žireh, so poleg klekljanih predstavili še drugačne umetnine. Na natečaj za izvirno kavno skodelico je namreč prispelo več kot 200 skodelic, ki so jih ustvarili domači in tuji umetniki. Med njimi so bili tudi člani študijskega krožka za oblikovanje gline iz Škofje Loke ter Univerze za tretje življenjsko obdobje Litija-Šmartno.
Strokovna komisija je prvo nagrado dodelila Lovorki Lukani iz Buj na Hrvaškem, drugo Božislavi Hebar iz Ljubljane in tretjo Mariji Peruci iz Senovega. Posebej pa so nagradili naklekljane skodelice, ki so jih naredile Nada Jereb, Majda Cankar in Vlasta Mezek. Tina Železnik iz Sevnice je naklekljala najlepši prtiček za pod kavno skodelico. Nagrajena sta bila tudi prtička Rozine Rum iz Straže in Tončke Stanonik iz Ljubljane.