V Strunjanu bo ta konec tedna potekal tradicionalni praznik kakijev, zelo zdravih jesenskih plodov, ki vsebujejo številne vitamine, minerale in antioksidante.

Po raziskavah naj bi kaki vseboval tridesetkrat več vitamina A kot jabolko in skoraj enako količino vitamina C kot limona. Vsebuje še vitamine B1, B2 in B6, ter minerale:  kalij, magnezij, baker, kalcij, fosfor, železo, jod, krom, selen in flour, ki ga redko najdemo v živilih. Z rednim uživanjem kakijev  okrepimo imunski sistem, izboljšamo delovanje želodca, znižamo povišano telesno temperaturo in visok krvni tlak,  dobro pa vpliva tudi na dihala in pomaga zoper kašelj.

V začetku novembra pred desetimi leti je v Ljubljani na Povšetovi 20 odprl svoja vrata prvi Dnevni center aktivnosti za starejše (DCA). Danes jih v mestu uspešno deluje že šest (še na Puhovi 6, Gosposvetski 4, Tržaški cesti 37, Kunaverjevi 6 - 8 in na Rudniku Pot k ribniku 3a), po napovedih ljubljanskega župana Zorana Jankoviča, ki je tej obliki druženja starejših zelo naklonjen, pa bo spomladi zaživel že sedmi, tokrat v Zalogu. Pobudnik ustanovitve dnevnega centra za starejše je bil Marjan Sedmak, predsednik Mestne zveze upokojencev, ki je tudi predsednik AGE platform Europe. Včeraj so na posebni prireditvi ob desetletnici delovanja teh centrov v Festivalni dvorani v Ljubljani prikazali nekaj utrinkov iz dejavnosti centrov, razstavili pa so tudi izdelke, ki tam nastajajo.

Novomeška farmacevtska družba Krka je eno najuspešnejših slovenskih podjetij in tudi eno redkih, ki so ga v šestdesetletni zgodovini vodili le trije direktorji: ustanovitelj Boris Andrijanič, Miloš Kovačič in zadnjih deset let Jože Colarič. Skupina Krka zaposluje več kot 10.500 delavcev doma in po svetu. Ta mesec v Ločni v Novem mestu odpira največjo naložbo v zgodovini podjetja – obrat za proizvodnjo trdnih oblik zdravil Notol 2. Krka pa je znana tudi po tem, da skrbi za zdravje svojih zaposlenih, in po spoštljivem odnosu do svojih upokojencev. Predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič, ki je prejel že številna priznanja za uspešno vodenje Krke, pravi, da razvoja in napredka podjetja ni brez dobrih sodelavcev.

Podaljševanje življenjske dobe je eden največjih dosežkov 21. stoletja. Razveseljivo dejstvo pa zaradi različnih razlogov prinaša tudi povsem nove skrbi. Kako se odzvati na državni in osebni ravni? Naša država bo po projekcijah že leta 2030 spadala med države z najstarejšim prebivalstvom.

Proces staranja prebivalstva se je najprej začel na severu in zahodu Evrope, njen vzhod in jug pa je zajel nekaj let pozneje, vendar je bistveno intenzivnejši. Podobna usoda bo doletela tudi Azijo, le da z zamikom, so na mednarodni konferenci, ki so jo pripravili na 15. festivalu za tretje življenjsko obdobje, ugotavljali povabljeni predavatelji.

Festival za tretje življenjsko obdobje, že petnajsti po vrsti, je ponovno dokazal, da je osrednja prireditev, ki skrbi za krepitev medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti, ter da je prostor ustvarjanja boljših stikov vseh nas, je bilo slišati ob zaključku tridnevnega dogajanja – ravno 1. oktobra, na dan starejših. Zagotovo pa mnogi obiskovalci redno hodijo na festival zato, da izvedo kaj novega in koristnega, pa tudi zato, da se razvedrijo in srečajo stare znance.

 Nekaj več kot 15 tisoč obiskovalcev se je zvrstilo v treh nadstropjih Cankarjevega doma, poslušali so razprave na okroglih mizah in predavanja na temo vseživljenjskega učenja ter zdravega in dejavnega staranja ter se sprehodili med stojnicami kar 160 razstavljavcev. Kot vsako leto je bilo najživahnejše pri dveh odprtih odrih, na katerih se je zvrstilo več kot 120 plesnih, pevskih in glasbenih nastopov upokojencev iz vse Slovenije. Nekaterim so se pridružili mnogo mlajši nastopajoči …

Mednarodna organizacija HelpAge International je septembra objavila že tretjo primerjalno sliko staranja v posameznih državah. Poročilo je zajelo 96 držav, v katerih tri leta merijo realno stanje starajočega se prebivalstva. Po zbranih podatkih je starost najbolje preživljati v Švici. Slovenija se je znašla na 26. mestu, soseda Hrvaška pa na 61.

Podatke za oblikovanje indeksa Global AgeWatch pridobivajo iz različnih virov, iz statistike OECD, Svetovne banke, Eurostata, Svetovne zdravstvene organizacije, Mednarodne organizacije dela, raziskave Gallupovega inštituta WorldView in še nekaterih analiz Združenih narodov. Indeks zajema štiri glavna področja: redne prihodke in raven revščine v starosti, pričakovano zdravo stanje in pričakovano življenjsko dobo, možnosti delovanja, kot sta zaposlovanje starejših in izobrazbena struktura, in na koncu merijo tudi stanje starejšim prijaznega okolja, sem štejejo tudi psihično varnost, socialno povezanost, civilno svobodo in dostopnost do javnega prevoza.

Varnost je za fiziološkimi potrebami druga najpomembnejša potreba, čeprav v vsakdanjem življenju pogosto ni tako. Ko vprašamo slovenske delavce o razmerah in zadovoljstvu pri delu, izvemo, da varnost zaposlitve upada, upada pa tudi raven zadovoljstva. Delavci čutijo vse več stresa, psihičnih obremenitev in celo nasilje pri delu. Vse to in spremenjene družbene razmere, ko se povečuje število starejših delavcev, predstavlja za stroko varnost pri delu nove izzive.

Raziskave kažejo, da se je v razvitih državah v zadnjih 40 letih število nezgod pri delu prepolovilo, hkrati pa se je v tem času podvojil bruto domači proizvod. Ta dva podatka kažeta, da so bili inženirji varnosti pri delu v svojem poslanstvu uspešni. A raziskave kažejo tudi, da je v tem obdobju raven sreče posameznikov ostala na istem nivoju. Miran Pavlič, predsednik Društva varnostnih inženirjev Ljubljana, je prepričan, da na raven sreče posameznika pomembno vplivajo delovne razmere. Počutje na delu se prenaša tudi v zasebno življenje. Za dosego višje ravni sreče posameznika se morajo izboljšati delovne razmere, medsebojni odnosi, preprečiti je treba preobremenjenost in različne oblike nasilja, pravi Pavlič.

Kneippov vrt odslej v Izoli 

Po Sebastianu Kneippu, ki je razvil naravno obliko zdravilstva na osnovi zdravega načina življenja, prehrane in zdravljenja z blago delujočimi rastlinami in vodo, je park kraj, kjer je mir, kjer lahko svoje telo uravnotežimo z naravo ter izvajamo koristne vaje. In prav tak je zeliščni park oziroma Kneippov vrt, ki so ga na zahodni strani hotela Delfin v Izoli odprli sredi oktobra. Zasnoval ga je Vladimir Vremec v sodelovanju s člani društev Kneipp Vrhnika in Maribor ter Botaničnega vrta Ljubljana.

Kaj menijo o naši državi obiskovalci iz tujine, ki smo jih srečali v Ljubljani.

Alex Teligadas, Grčija: »Slovenija, v kateri sem prvič, me je navdušila s svojim zelenjem. Spoznal sem predvsem Ljubljano, ki je prijetno in urejeno mesto. Všeč so mi lepo obnovljene stare stavbe. Ker prihajam iz Grčije, sem v arhitekturi zaznal kar nekaj elementov romanskega sloga. Ljudje so prijazni, presenečen sem tudi, da večina govori angleško. Kot sem opazil, Ljubljano obiskuje veliko mladih ljudi iz drugih držav.«