Demografske spremembe, ki jih prinaša staranje prebivalstva, so globalni pojav. Odgovori na ta vprašanja pa niso preprosti, saj zahtevajo finančne vire in širši medgeneracijski konsenz. Pri reševanju te kompleksne problematike so pomembni tudi predlogi in pobude civilne družbe, ki pa so, vsaj pri nas, kot je povedala podpredsednica Zdus Vera Pečnik, pogosto prezrti. Zveza društev upokojencev Slovenije je naša največja nevladna organizacija, ki združuje okrog 210.000 članov, kar predstavlja 40 odstotkov slovenskih upokojencev. Letos praznuje 70 let delovanja, že več kot 40 let pa je tudi članica EURAG-a, najstarejše evropske organizacije starejših. V petek in soboto je v Ljubljani gostila srečanje Generalnega sveta te organizacije in predstavnike številnih evropskih držav. Goste mednarodne konference o učinkovitosti organizacij starejših sta med drugim pozdravila tudi minister za zunanje zadeve Karel Erjavec in ljubljanski župan Zoran Jankovič.

Anica Mikuš Kos si vse življenje prizadeva pomagati ljudem v stiski, poklicno kot otroška psihiatrinja, po upokojitvi pa kot prostovoljka. Tudi zato, ker so dobri ljudje njeni družini pomagali med drugo svetovno vojno. Videla je veliko gorja, a tudi zelo veliko dobrega. To ji je pomagalo, da ni izgubila vere v ljudi, pravi. Ob prihodu beguncev iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo leta 1992 je bila pobudnica ustanovitve Slovenske fundacije, zdajšnje Slovenske filantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva, katere predsednica je. »Odkrivajmo in spoštujmo dobro v ljudeh – tako bo med nami več dobrega in nam bo vsem v življenju lepše.« S temi besedami, predvsem pa z lastnim zgledom spodbuja solidarnost in prostovoljstvo med ljudmi.

Ste bili med prvimi na Debelem rtiču?

Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču letos praznuje 60 let. Jubilej bi radi praznovali z donatorji in prostovoljci, ki so leta 1955 postavljali temelje letovišča, in tudi z otroki, ki so tu prvič letovali že naslednje leto.

Ste s svojim prostovoljnim delom ali donacijo pomagali sto tisočim otrokom sanjati svoje sanje? Ste eden od stotih, katerega sanje so zrasle med počitnicami na Debelem rtiču? Ste eden od prvih pacientov, ki so bili na zdravljenju zaradi astme ali drugih pljučnih obolenj?

»Vljudno vas pozivam, da napnete vse moči in vrnete stanovanje gospe I.,« je v pismu, naslovljenem na ministre Anjo Kopač Mrak, Dušana Mramorja ter Gorana Klemenčiča, pred dnevi zapisal Boris Krabonja, mariborski humanitarni delavec. Upokojenka s 313 evri pokojnine je namreč zaradi dolga Zavarovalnici Maribor, ki je znašal dobrih 1.679 evrov, postala brezdomka. Krabonja je sicer skupaj z drugimi prostovoljci zbral dovolj denarja za povračilo glavnice in naj bi se z zavarovalnico dogovoril, da obresti in drug stroške odpiše, a jih je prodaja stanovanja prehitela.

STARANJE V SLOVENIJI 

Sodobna spoznanja pri raziskovanju možganov kažejo, da je navdušenje najučinkovitejši motiv za uspešno učenje, delo in oblikovanje lepih odnosov, torej eden glavnih virov za kakovostno staranje in solidarno medgeneracijsko sožitje. V reprezentativni raziskavi o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije jih je dve tretjini (66,9 %) dejalo, da so pred kratkim naredili nekaj z navdušenjem. To je dober podatek, seveda pa je pomembno, ali z navdušenjem delamo stvari, ki kakovostno staranje podpirajo, ali take, ki ga ovirajo, čeprav se tega ne zavedamo.

Povprečen državljan Slovenije ima po upokojitvi pred seboj še skoraj tretjino življenja. K podaljšanju življenjske dobe ter zdravemu in polnemu življenju starejših lahko pomembno pripomorejo tudi rekreacija, druženje, izleti, letovanja in potovanja. Vse bolj se udejanja zamisel o t. i. socialnem turizmu.

Po definiciji Evropske unije je to turizem, ki je dostopen vsem in razvit v skladu s trajnostnimi in solidarnostnimi principi. Omogoča počitnice čim več ljudem in spodbuja mobilnost državljanov, ugodno vpliva na sezonska turistična gibanja in prispeva k zmanjševanju brezposelnosti, krepi idejo evropskega državljanstva in razvoja regionalnih in lokalnih ekonomij. Za spodbudo socialnega turizma je Evropska komisija leta 2009 uvedla projekt Calypso, ciljne skupine, ki jih obravnavajo kot prioritete, pa so mladi, starejši, družine v posebnih socialnih okoliščinah in invalidi.

Kako so zadovoljni z višino svoje pokojnine, smo vprašali naključne sogovornike.

Brane Praznik, upokojeni častnik Slovenske vojske, Mačji Dol na Dolenjskem: »Res je, da smo redko zadovoljni, kar velja tudi za pokojnino. Toda ko svojo primerjam s tistimi, ki jih prejemajo novi upokojenci, sem rajši tiho. Da bi bolje živel, pa bi potreboval večjo. Redno spremljam razprave v zvezi s pokojnino, zato vem, kolikšna je najnižja, in vsaj statistično gledano, kolikšna je najvišja pokojnina. Seveda so eno želje in drugo resničnost. Želel bi, da bi bila pokojnina vsaj 80 odstotkov plače.« 

Preprečevanje nastajanja odpadkov je poleg preusmerjanje odpadkov od odlagališč in energetske predelave v recikliranje, eden ključnih elementov za manjše onesnaževanje okolja, je glavno sporočila dvodnevne konference Zero Waste Europe, ki je potekala zadnji konec tedna v aprilu v Ljubljani.

Zero Waste Europe združuje devetnajst nacionalnih organizacij (v Sloveniji je to  Društvo Ekologi brez meja, poleg občin Ljubljana, Vrhnika, Borovnica, Log Dragomer, Bled in Gorje), lokalne skupnosti, podjetja in posameznike iz vse Evrope. Konferenca je otekala v Ljubljani, ki letos nosi naziv, Zelena prestolnica Evrope 201. Je namreč prva evropska prestolnica z največjim deležem ločeno zbranih odpadkov - kar 65 odstotkov v letu 2015, do leta 2025  pa želijo povečati  ločeno zbiranje na 78 odstotkov. Statistično gledano, vsak prebivalec na leto ustvari manj kot 150 kilogramov mešanih ostankov, tistega torej, kar ne reciklirajo ali kompostirajo.

Marjetka Popovski bo imela na praznik dneva upora proti okupatorju v Izoli koncert z naslovom Zapojmo pesmi o svobodi, in sicer v sredo, 27. aprila, ob 18. uri v tamkajšnjem Kulturnem domu.

Koncert bo posvečen tudi njeni 20. obletnici petja in delovanja na področju slovenske ljudske in partizanske pesmi.