V Cankarjevem domu v Ljubljani je revija Viva minuli četrtek na 20. jubilejni prireditvi podelila priznanja Moj zdravnik. Bralke in bralci so največ glasov in s tem naziv Moj zdravnik 2016 dodelili družinskemu zdravniku Marjanu Bergincu, ki dela v zasebni ordinaciji v Slovenskih Konjicah.

Ob tej priložnosti je med drugim dejal: "Delati strokovno je osnova oziroma pogoj, sčasoma in izkušnjami spoznaš še druge dimenzije, zlasti človečnost. Začneš imeti rad ljudi, mogoče bolj kot prej. Mislim, da to najbolj doživiš prav na terenu kot družinski zdravnik. Bolniki iščejo prijazne zdravnike, takšne, ki jim verjamejo.«

V mirnem in lepem okolju na Škofljici, v neposredni bližini Doma starejših, zdravstvenega doma in lekarne je Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja zgradil objekt s 30 oskrbovanimi najemnimi stanovanji, ki so jih slovesno predali svojemu namenu minuli petek, 8. aprila.

V treh etažah je 10 stanovanj, površine 38 – 42 kvadratnih metrov, 15 stanovanj, površine 50 – 52 kvadratnih metrov in 5 stanovanj, površine 58 – 69 kvadratnih metrov. Stanovanja so namenjena starejšim od 65 let, ki jim zdravstveno stanje omogoča samostojno bivanje. Prilagojena so gibalno oviranim osebam, opremljeni sta le kuhinja in kopalnica, ostale prostore si stanovalci lahko opremijo po svojem okusu. Za stavbo so uredili tudi prijeten park s klopmi, zeliščnimi gredicami in fitnes napravami. Bližina doma starejših občanov omogoča uporabo njihovih storitev, na voljo je tudi klic v sili 24 ur na dan. Najemnina znaša od 257 do 470 evrov mesečno, poleg najemnine je treba plačati še redne stroške. Večina oskrbovanih stanovanj na Škofljici je že oddanih, sicer pa Nepremičninski sklad gradi najemna oskrbovana stanovanja še v Brežicah in Izoli.

Člani svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so na četrtkovi seji obravnavali tudi poročilo Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) o pobiranju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ponovno ugotovili, da kljub predhodnim pozivom vladi in pristojnim ministrstvom, na tem področju ni bilo napredka in izboljšav. Zato predlagajo vladi, državnemu zboru in pristojnim ministrstvom ter ekonomsko-socialnemu svetu, da pospešijo pripravo enotnega predpisa, ki bo celovito uredil omenjeno področje.

Od ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc smo morda pričakovali, da se bo kar najhitreje lotila reforme zdravstvenega sistema, a je na začetku tega leta marsikoga kar malo »razočarala« z ugotovitvijo, da naš zdravstveni sistem sploh ni pred razsulom. Tako je pokazala analiza zdravstvenega sistema, ki jo je dala narediti. A kljub temu so pred našim zdravstvom veliki izzivi, saj je Slovenija ena izmed evropskih držav, kjer se bodo javni izdatki za zdravstvo zaradi staranja prebivalcev v naslednjih desetletjih najbolj povečali. Milojka Kolar Celarc zagotavlja, da bo ohranila javno zdravstvo in njegovo dostopnost za vse.

Kdo naj presodi, kdaj predati volan drugim?

 Janez Hočevar, upokojeni tapetnik, Kranj: »Od leta 1953, ko sem še pred odhodom k vojakom opravil vozniški izpit, vozim varno in brez večjih težav. Po osemdesetem letu so mi do zdaj že dvakrat podaljšali vozniško dovoljenje za tri leta, zato upam, da mi ga bodo tudi v prihodnje. Res ne vem, zakaj človek ne bi mogel voziti tudi v starejših letih, če je zdrav, bistre glave in nima posebnih težav z vidom in sluhom.«

STARANJE V SLOVENIJI

Uporaba elektronske tehnologije postaja iz dneva v dan vse bolj vsakdanja nujnost. Banke, državna uprava in zdravstvo prehajajo na internetno poslovanje. Spletno branje novic in sprotno iskanje vsakdanjih informacij na spletu je hitrejše, kakor si je bilo še pred desetletjem mogoče predstavljati v sanjah. Ni prav, da velik del starejših ljudi ostaja ob robu tega razvoja. Raziskava o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije je dala podatke o tem, koliko jih ne obvlada sodobne elektronske tehnologije in koliko bi se jih tega želelo naučiti. Vzporedno je nastal dobro preizkušen model, kako to uresničiti brez stroškov ob dvojni koristi.

Pred dvema tednoma so predstavniki civilne pobude Voda in Svoboda Milanu Brglezu, predsedniku državnega zbora, izročili peticijo z 51.000 podpisi državljanov, s katero so pozvali k zapisu neodtujljive pravice do pitne vode v ustavo. Visoko število zbranih podpisov v pičlih šestih tednih kaže, da se širok krog državljanov zaveda, da je nujno čim bolj pravno zaščititi vodo. Ali je ta zavest blizu tudi poslancem državnega zbora, ki bodo odločali o pobudi?

»Voda postaja ena najpomembnejših dobrin na našem planetu. Včasih so govorili, da je nafta črno zlato. Danes velja, da je verjetno voda platinasta dobrina,« je pred kratkim na nacionalnem radiu dejal pravnik Marko Pavliha, profesor na fakulteti za pomorstvo in promet. V resnici voda postaja čedalje dragocenejša. V zadnjih sto letih se je njena poraba povečala za šestkrat. Že danes je približno milijarda ljudi prizadetih zaradi občasnega pomanjkanja vode. Samo v Evropi je brez dostopa do vode dva milijona ljudi.

Podari glasbilo muzeju

V Narodnem muzeju Slovenije med drugimi dragocenostmi hranijo najstarejše glasbilo na svetu – piščal iz Divjih bab, ki je stara 60.000 let. Zanimiva je tudi zbirka glasbil in glasbenih avtomatov, ki jo želijo posodobiti, zato vabijo k sodelovanju vse, ki doma hranijo kakršno koli staro glasbilo. Prinesite ga v Narodni muzej, kustos ga bo pregledal, zapisal bo vse znane podatke ter mu določil starost, poreklo, material … Če ga boste podarili muzeju, ga bodo pokazali na muzejski razstavi in objavili v strokovni publikaciji. Kdor pa želi glasbilo obdržati, mu bodo v muzeju svetovali, kako ga pravilno vzdrževati in hraniti. Z vašim dovoljenjem ga bodo fotografirali, dokumentirali in uvrstili v virtualno razstavo Narodnega muzeja Slovenije.

Naše stanovanjske potrebe in želje se skozi različna življenjska obdobja spreminjajo. V mladosti potrebujemo malo več kot le posteljo, s širjenjem družine je prostora vedno premalo, v poznih letih bi zadostovala že garsonjera … A marsikdaj v (pre)velikem stanovanju ali hiši ostaneta le zakonca ali celo en sam družinski član. Stroški so visoki, denarja za vzdrževanje in popravila nikoli ni dovolj, konec koncev tudi pospravljanje in čiščenje z leti postajata vse težji.

Selitev v dom starejših občanov ali oskrbovano stanovanje je v starosti najpogostejša zaradi poslabšanja zdravja. Za prodajo hiše ali večjega stanovanja in selitev v manjšo enoto pa se starejše generacije le težko odločijo. Čeprav postanejo bivalne površine prevelike, težko dostopne in mnogokrat predrage za vzdrževanje – torej bolj v breme kot v užitek in korist – se težko ločijo od zidov, ki so jih pogosto sami zgradili in katerih lastniki so. Saj veste, da Slovenija spada v sam svetovni vrh po lastništvu nepremičnin, kar 90 odstotkov starejših je lastnikov stanovanj ali hiš.