Navdih za svoje krasilne motive in kompozicije je Razboršek našel tako v slovenski ljudski umetnosti, kot tudi v ornamentiki različnih narodov sveta.Ogled gradu Sevnica in stalne razstave je mogoč vsak v petek od 15. do 18. ure, v soboto, nedeljo in med prazniki pa od 12. do 15. ure (od novembra do maja). Ob poprejšnji najavi na tel. 051 680 289 pa je ogled mogoč tudi med tednom. Za podatke o krasilni umetnosti pa lahko pokličete Evo Razboršek na 01/426 17 46,
pišete na: eva.razbor@gmail.com ali obiščete http://krasilnirazbor.blogspot.com/.

Tako so 10. novembra v Kopru pripravili prvo mednarodno konferenco o tej tematiki. Vida Drame-Orožim, dr. med. specialistka nevrologije in psihiatrije je spregovorila o pomenu gibanja v tretjem življenjskem obdobju. Dr. Vojko Kavčič, docent na gerontološkem inštitutu v Detroitu pa je predstavil načine, kako upočasniti umsko staranje. Pripravili so tudi delavnice za krepitev spomina in predstavili terapevtske plese za seniorje, s katerimi bodo začeli že naslednji mesec. Načrtujejo tudi posebne nevrosenzitivne vaje za starejše, ki preprečujejo demenco in krepijo telo, pa tudi Franklin pilates, posebno vadbo za starejše. Več informacij na www.enal.si ali po telefonu: 040 954 000.

Ustanovna listina Združenih narodov vsem ljudem zagotavlja pravico živeti človeka dostojno življenje in prepoveduje izkoriščanje in razlikovanje na podlagi narodne, verske, politične ali socialne pripadnosti. Po tem kriteriju pa je zelo malo držav članic OZN, ki v celoti spoštujejo in uresničujejo ta načela. Tudi tistega dela ustanovne listine, ki zahteva mirno reševanje sporov med državami, celo ustanovne članice svetovne organizacije ne spoštujejo; še več, spodbujajo oborožene spopade in najmočnejše pogosto v njih neposredno sodelujejo.

Ljubljana je od sredine novembra bogatejša še za en dnevni center aktivnosti za starejše. Prvega so odprli oktobra 2005 na Kodeljevem, na Povšetovi, potem še za Bežigradom na Puhovi ulici, nato v centru mesta na Gosposvetski cesti, zdaj pa še na Viču – na Tržaški 37 (nasproti Ilirije). V vseh dosedanjih centrih beležijo kar kakih 450 starejših občanov na mesec, ki se redno udeležujejo različnih aktivnosti. To niti ne preseneča, saj je mesečni prispevek posameznika le 7 evrov.

Tradicionalna akcija revije Naša žena Ljudje odprtih rok že osemnajst let spodbuja solidarnost v družbi. Doslej je bilo predstavljenih blizu 600 posameznikov ali skupin, ki sodelujejo v različnih humanitarnih in dobrodelnih projektih, opravljajo dobra dela, namenjajo denar za pomoč ljudem v stiski ali znajo druge navdušiti za zbirateljske akcije. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve se zavedajo, da sta prostovoljstvo in humanizem pri reševanju socialnih težav nujnost in delo prostovoljcev je cenjeno, saj država vsega ne more...

Mirjana Časar živi v Lendavski ulici v Murski Soboti. Morda simbolično, saj je Lendava s svojimi goricami na določen način krojila njeno otroštvo in morda tudi malo pripomogla k njenemu humanemu poslanstvu, ki še kar traja. Prostovoljstvo, ki mu je še vedno privržena, zanjo ni konjiček, pač pa življenjski moto. Dejavna je v projektu Starejši za večjo kakovost življenja, ki ga uresničujejo v DU Puconci. V KS Mačkovci, ki obsega osem vasi, kot prostovoljka skrbi za ostarele in bolne.

Na območju mestne občine Velenje živi 8.453 upokojencev, od tega 2.708 starejših od 70 let in 731 starejših od 80 let. Prav njim pa sta namenjena dva projekta: Velenje, starosti prijazno mesto in Starejši za starejše – za višjo kakovost življenja … Kako je in kako bo v Šaleški dolini poskrbljeno za starostnike pa so razpravljali na novembrski okrogli mizi, ki sta jo skupaj pripravila mestna občina Velenje in velenjska univerza za tretje življenjsko obdobje. Predsednica univerze Marija Vrtačnik je tudi vodila srečanje.

Nasilje in diskriminacija postajata sistemski vprašanji, saj država s svojimi zakoni, pasivnim reševanjem, z neustreznimi standardi in s slabim odnosom do starosti premalo učinkovito omejuje te negativne pojave. Zato sta ministrstvo za delo družino in socialne zadeve ter Socialna zbornica Slovenije pripravila strokovni posvet o preprečevanju nasilja, zlorab in diskriminacije. Poglede na to problematike in izkušnje sta predstavila predstavnik varuha človekovih pravic Tone Dolčič in zagovornik urada za enake možnosti Boštjan Vernik Šetinc.

Bolj ko se približuje 1. januar 2012, ko naj bi začela veljati nova socialna zakonodaja, več klicev in pisem z vprašanji naših bralcev dobivamo v uredništvo. Največ zaskrbljenosti je med starejšimi zaradi novosti pri uveljavljanju pravice do varstvenega dodatka, o kateri bodo poslej odločali centri za socialno delo, ter pravice do državne pokojnine, ki je v dosedanji obliki ne bo več. Podrobnosti nove zakonodaje o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kamor sodijo socialni transferji, nam je pomagala razjasniti Barbara Starič Strajnar z...