Znanje, denar in čudovite minerale (nekateri merijo tudi do pol metra) so združili v največji tovrstni muzej v Sloveniji.

Zbirko mineralov je Rihtar, ki bo muzej tudi vodil, začel ustvarjati že v srednji šoli, iskal, kopal, menjal in nakupoval pa po širnem svetu, še največ pa v Sloveniji in v Šaleški dolini. Tako mu je uspelo zbrati in pripraviti za ogled blizu štiri tisoč različnih žlahtnih kamnin, med njimi tudi jantar iz domačega premogovnika. Sam jih je za zbirko prispeval kar 2700 in kot pravi, bo zbirko še povečeval. Hiša mineralov je odprta od torka do petka med 10. in 16. uro, za napovedane skupine pa tudi zunaj tega časa.
Več na: www.muzej-velenje.si,  telefon: 03 898 26 30
Besedilo in fotografija: Jože Miklavc

Znesek od zbranega papirja bo šel v dobrodelne namene: polovico za humanitarni projekt v Sloveniji (po izboru šolarjev, ki bodo sodelovali v akciji), del sredstev pa bodo namenili za gradnjo izobraževalnega centra v afriški državi Malavi za otroke s posebnimi potrebami.
Posamezniki se lahko povežete z lokalno šolo, zato sodelujte tudi vi! Prijavljenim vrtcem, šolam, podjetjem in drugim organizacijam bo podjetje Dinos na dogovorjeni dan brezplačno dostavilo zabojnik in poskrbelo za odvoz papirja.
Dodatne informacije na: starpapir@ocistimo.si ali po telefonu na: 08 3878 856 ali 040 255 433, www.ekologibrezmeja.si

Energijske oznake pomagajo kupcem pri nakupu izdelkov bele tehnike z večjim prihrankom energije in s tem tudi denarja, proizvajalce pa spodbujajo, da razvijajo in finančno podpirajo energetsko učinkovito zasnovo izdelkov.
Po zaslugi novih tehnologij bi bilo mogoče še zmanjšati energijsko porabo, zato se za izdelke, ki presegajo energetsko učinkovitost razreda A, uporabljajo še trije novi razredi: A+, A++ in A+++.

Magister farmacije Jože Kukman bo 8. marca predstavil domača zdravilna in nevarna zelišča. Psihiatrinja Marga Kocmur pa bo 22. marca udeležencem svetovala, kako naj se soočijo z žalostjo in depresijo.
Za več informacij povprašajte na telefonski številki: 01 433 93 01.

Starejši Ljubljančani najbolj pogrešajo manjše trgovine v mestu in raznovrstne storitve na domu, predvsem pa dvigala v blokih, v katerih živijo, je pokazal posvet o bivanju in bivališčih, ki ga je v projektu Svetovne zdravstvene organizacije »Starosti prijazna Ljubljana« pripravil Inštitut Antona Trstenjaka skupaj z mestno zvezo upokojencev, mestno občino Ljubljana in našo revijo.

Pripombe meščanov lahko strnemo v naslednja priporočila: V Ljubljani veliko visokih stavb nima dvigal, zato starejši stanovalci, ki so slabše gibljivi in živijo v višjih nadstropjih, ostajajo doma in so socialno osamljeni. Po veljavni zakonodaji dvigal ne potrebujejo stavbe, ki imajo največ štiri nadstropja. Za vgraditev dvigala je tudi treba dobiti soglasje prav vseh stanovalcev, kar pa skoraj ni mogoče doseči. Cenejša rešitev je dvižni podest ali stol, ki ga je mogoče montirati na stopnišče stavbe in s katerim se slabo premična oseba iz...

Iz oddelka s 33 posteljami, ki so ga uredili v delu pritličja nekdanje otroške bolnišnice na Vrazovem trgu in odprli prav na svetovni dan bolnikov, naj bi se sčasoma razvila sodobna mestna negovalna bolnišnica, ki jo Ljubljana tako zelo potrebuje. V njej bodo dobili prostor pacienti, ki še niso pripravljeni za samostojno življenje doma ali v domu starejših občanov, vendar ne potrebujejo več zdravniškega zdravljenja. Negovalni oddelek je po sodobnih standardih opremljen s pripomočki za fizioterapijo, rehabilitacijo in delovno terapijo, v...

Le malo je narodov, pri katerih sta planinarjenje in gorništvo tako razširjena kot v Sloveniji. Že podatek, da je Planinska zveza Slovenije najbolj množična nevladna organizacija, vključuje skoraj 60 000 članov, je dovolj zgovoren. Še veliko več kot članov planinskih društev pa je pohodnikov v slovenske gore. Največja gneča je v poletnih mesecih, ko je v kočah težko najti prosto ležišče. No, planinci praviloma v hribih ne pričakujejo kdove kakega udobja, zato so zadovoljni tudi s prenočitvijo na skupnih ležiščih.

Podobno kot vse sodobne zahodne družbe se tudi Avstralija srečuje s problemom hitrega staranja prebivalstva. Pričakujejo, da bo v manj kot petdesetih letih vsak četrti prebivalec na tej celini starejši od 65 let. Proces hitrega staranja prebivalstva je posledica nizke stopnje rodnosti in podaljševanja življenjske dobe - ta je v Avstraliji še za 4 leta daljša - dodatno pa k temu pripomorejo migracijski tokovi, saj se vsako leto na to celino priseli več kot četrt milijona ljudi. Populacija 90-letnikov je najhitreje rastoča starostna skupina.