Na cesto le v svetlih oblačilih

V zimskih mesecih se hitreje znoči, pogostejše so dežne ali snežene padavine, vidljivost je slaba, ceste pa so večkrat mokre in spolzke. Vse to vpliva tudi na prometno varnost. Še zlasti pa so ogroženi pešci.

Policisti že nekaj zadnjih let v obdobju od oktobra do januarja opažajo porast števila prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci. Pešci so pogoste žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil. Najpogosteje pride do nesreče v jasnem vremenu, ko so prometne razmere dokaj ugodne, zato vozniki radi malo bolj pritisnejo na plin. Večina prometnih nesreč z najhujšimi posledicami se pripeti na cestah, ki nimajo pločnikov, najpogostejši vzrok zanje pa je prevelika hitrost motornih vozil, na drugem mestu pa so napake pešcev.

Zlasti starejši so pogoste žrtve prometnih nesreč zaradi kršitev predpisov ali lastnih napak. Starejši pešci so bolj ogroženi tudi zaradi upadanja psihofizičnih sposobnosti. Z leti se človeku slabšata vid in sluh, zato teže oceni hitrosti in oddaljenost vozil; tudi hitrost gibanja in reakcijski čas sta slabša, probleme povzroča slabši spomin ... Starejši so pogosto oblečeni v oblačila temnih barv, ne uporabljajo odsevnih predmetov, hodijo po napačni strani vozišča, prečkajo ceste zunaj označenih prehodov, velikokrat pa je za težave kriv alkohol, ki močno vpliva na hojo in vedenje na cesti.

Vse to bi morali v prometu upoštevati tako pešci, ki pogosto precenjujejo svoje sposobnosti ali ravnajo neprevidno, kot tudi vozniki, ki pogosto premalo upoštevajo druge udeležence v prometu.

Vozniki motornih vozil sicer imajo v prometu številne obveznosti, ki pa jih velikokrat ne upoštevajo. Zato morajo pešci sami poskrbeti, da so čim manj izpostavljeni in da že s svojim ravnanjem preprečijo nevarnost.

Za večjo varnost vseh udeležencev v prometu policisti Policijske uprave Ljubljana svetujejo, da pešci uporabljajo izključno njim namenjene prometne površine. Če na vozišču ali ob njem ni označenega pasu za pešce, če ni pešpoti ali pločnika, je pa kolesarska pot ali steza, lahko hodijo tudi po njej, vendar morajo paziti, da pri tem ne ovirajo kolesarjev ali voznikov koles s pomožnim motorjem. Praviloma ne smejo hoditi po vozišču ali se na njem zadrževati, prav tako ne smejo nenadoma stopiti nanj. Zunaj naselja in v naselju, kjer ni pločnikov, morajo pešci hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje, pri čemer lahko uporabljajo največ en meter vozišča. Če je to varneje zanje, lahko izjemoma, denimo takrat, ko je pred njimi nepregleden ovinek, uporabijo tudi desno stran vozišča. Vozišče in kolesarsko stezo mora pešec prečkati na prehodu za pešce, razen v primeru, ko je prehod za pešce oddaljen več kot sto metrov od mesta prečkanja. V nobenem primeru pa ni dovoljeno prečkati vozišča zunaj prehoda za pešce, če sta vozišči fizično ločeni ali jo ločuje neprekinjena črta. Če je promet na prehodu za pešce urejen s semaforjem, je treba upoštevati signalizacijo.

Ob vsem tem je najpomembneje, da se pešec, preden stopi na vozišče, prepriča (tudi, če na semaforju gori zelena luč), ali lahko to stori varno, in da prečka vozišče, ne da bi se ustavljal, in to stori po najkrajši poti. Voznik sicer mora pred prehodom za pešce ustaviti, vendar so vozne razmere včasih take (mokro in spolzko vozišče), da tega ne more varno storiti ali pa enostavno pešca ne upošteva. Zato je previdnost pešca toliko bolj pomembna.

Policisti priporočajo pešcem, da so na cesti čim bolj vidni, da jih lahko vozniki pravočasno opazijo. Priporočljivo je nositi svetlejša oblačila, zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju pa morajo uporabljati bele luči ali odsevnike bele barve. Odsevnik vedno nosimo na strani, ki je obrnjena proti vozišču. Tako imenovano kresničko ali odsevni trak lahko kupimo v papirnici, tehnični trgovini ali na bencinski črpalki, tudi izbira oblačil in obutve z všitimi odsevnimi trakovi je že zelo pestra. V avtomobilu pa moramo tako ali tako imeti brezrokavnik z odsevnimi trakovi, saj se lahko zaradi morebitne okvare tudi voznik kaj hitro znajde v vlogi pešca.