Rože naših babic

Prosti časmaj '26Vrt

VRT

Na vrtovih in balkonih naših prednikov so vedno cvetele rože. Naše babice so jih negovale z občutkom in potrpežljivostjo, pogosto brez posebnih pripomočkov, le z znanjem, ki se je prenašalo iz roda v rod. Vsaka sadika je imela svojo zgodbo, saj je bila pogosto podarjena ali so si jo izmenjale sosede.

Danes je to veliko bolj preprosto, saj na vrtnarijah najdemo najnovejše sorte rastlin, ki nas vabijo, da z njimi polepšamo terase. Kljub temu nas stare sorte in preizkušene rastline vedno znova prepričajo s trpežnostjo in zanesljivim cvetenjem.

Fuksija. Čudoviti cvetovi fuksij so pogosto krasili okna domačij, na katerih ni bilo neposrednega opoldanskega sonca. Zato so bile tako priljubljene na starih lesenih balkonih in gankih. Kdor jo je posadil na preveč senčno lego, je bil kmalu razočaran, saj so jo rade napadle uši in tripsi. Polsončne, dobro prevetrene lege obljubljajo bogato cvetenje.

Zanimivo je, kako se rod med seboj razlikuje po rasti in cvetovih. Pokončne fuksije imajo kratke, kompaktne poganjke, ki se ne prevešajo. Polviseče imajo omejeno rast in se le rahlo upognejo, medtem ko se prevešajoče fuksije z bogatimi cvetovi pod njihovo težo elegantno prevesijo čez rob posode. Cvetovi so videti kot balerine, ki s svojim nežnim gibanjem v vetru poplesujejo na plesišču. Dvojna fuksija ima dva niza cvetnih listov. Venčni listi so kot krilca, čašni pa baročno nabrani in običajno v različnih barvnih odtenkih. Fuchsia Bella 'Amelia' je ena od sort, ki lepo pokaže to razkošje. Dvojne fuksije najbolje uspevajo, če sproti odstranjujemo njihove odcvetele cvetove, saj tako rastlina ne porablja energije za tvorbo semen, temveč jo usmeri v nastanek novih popkov, kar občutno podaljša obdobje cvetenja.

Dalija. Klasične vrtne dalije poznamo že desetletja, razmnožujemo jih z delitvijo gomoljev in jih lahko vsako leto prezimimo. Gomolje jeseni izkopljemo, osušimo, shranimo in spomladi spet posadimo. To so velike, bujne rastline, ki jih sadimo na vrtove ob zavetje pročelij, da jih ne polomi veter, običajno pa potrebujejo oporo. Na vrt jih sadimo, ko je zemlja že nekoliko segreta in ni več nevarnosti pozebe, običajno v maju. Dalije so bile ponos vrta in vedno posajene na vidnem mestu, kjer so s svojimi velikimi cvetovi pritegnile pogled že od daleč.

Dahlia Labella Maggiore 'Fun Pomegranate' spada med sodobne vrste, saj je vzgojena iz potaknjencev. Razlika med gomoljno dalijo in tisto, vzgojeno iz potaknjenca, je v tem, da po 15. maju že sadite odraslo rastlino, ki bo zgodaj zacvetela, medtem ko gomoljno šele posadimo. Dalije, vzgojene v lončku, bomo uporabili za zasaditve cvetličnih posod in korit na balkonu. Ko bomo jeseni pospravljali korita z vegetativno razmnoženimi dalijami, nas lahko v zemlji presenetijo gomolji. Ti so običajno šibkejši in le redko iz njih zrastejo močne rastline, ni pa nemogoče.

Velikocvetna pelargonija. Pelargonije so bile skoraj nepogrešljive na vsakem oknu, pogosto v družbi nageljnov, fuksij in asparagusov, ki so skupaj ustvarjali prepoznavno podobo domačij. Novejše hibridne sorte so vse bolj zanimive zaradi nezahtevne vzgoje.

Pelargonium grandiflorum Candy Flowers 'Peach Cloud' je zelo cvetoča sorta, ki izhaja iz vsem dobro znane stare pokončne pelargonije Pelargonium zonale. Kot večina pelargonij tudi ta izvira iz južne Afrike. V višino in širino zraste približno 40 cm. Njeni listi so živo zeleni, rahlo nazobčani in ob dotiku nežno zadišijo. Cveti dolgo, od maja do prve zmrzali. Cvetovi se lepo razvijajo tudi v zelo vročem vremenu. Obljublja dobro odpornost na vročino, stresne vremenske razmere ter odlično odpornost na bolezni. Najpogostejša barva cvetenja teh sladkornih cvetov (serije Candy Flowers) je kombinacija oranžne z belo in bela. Zaradi kompaktne rasti je ta pelargonija odlična izbira tudi za manjše balkone, kjer želimo veliko barve na omejenem prostoru. Z njimi lahko ustvarite zanimive samostojne zasaditve ali jih kombinirate s strukturnimi rastlinami, kot so sladki krompir, alternatera, tradeskantija, dihondra in asparagus.

Vodenka. Senčna mesta so bila vedno rezervirana za navadno vodenko. Je ena redkih rastlin, ki tam dobro uspeva. Ime razkriva, da ima visoke zahteve po vodi in hkrati zelo hitro odreagira, če je preveč zalita. Je kraljica senčnih balkonov in dvorišč. Tam, kjer druge rastline niso uspevale, je vodenka s svojo preprostostjo vedno našla prostor, mešanica pisanih barv navadne Impatiens walleriana pa bo uspevala tudi v podrasti drevesa. 

Zaradi hitre rasti in preprostega razmnoževanja lahko vse poletje bogato cveti. Odlomljen vršiček se zlahka ukorenini, če ga nekaj časa pustimo v steklenem kozarcu z vodo. Njena sodobna naslednica je vodenka z dvojnim cvetom. Je ena tistih rastlin, ki jih prepoznamo že od daleč. Cvetovi so kot drobne vrtnice, skriti med sijočim listjem. V primerjavi s svojo prednico je to rastlina, ki ne mara pretiravanja. Ne preveč vode, ne preveč vetra in le nekaj ur sonca dnevno. Zelo lepo jo lahko kombiniramo z begonijami, praprotmi, koprivami in hostami.

Kraljeva begonija (Begonia rex) je bila še nedavno nepogrešljiva sobna rastlina. Žlahtnitelji so v njej prepoznali zanimivo dopolnitev, ki obogati izbiro balkonskega cvetja. Barviti vzorčasti listi, ki so lahko v obliki spirale, kapljice ali polža in v dekorativnih barvah od srebrne, zelene, rdeče do rožnate, ne morejo ostati neopaženi. Njena okrasna vrednost so listi, cvetovi pa so majhni in skoraj neopazni. Mlade rastlinice lahko vzgojimo praktično iz vsakega lista zelo preprosto. Naše babice so vedele za to skrivnost. List so položile na vlažen substrat, ga s sponko čvrsto pritrdile, da se je dotikal zemlje, in z ostrim nožem naredile zareze ob žilah. Sčasoma so iz teh zarez zrasle nove rastline, ki so v zemlji že pognale koreninice, tako da jih je bilo mogoče presaditi v manjši lonček. 

Skoraj pozabljena begonija je s svojimi okrasnimi listi spet dobila priložnost, da popestri okrasne lonce na senčnih predelih balkonov in teras. Rastlina za okras ne potrebuje cvetov, saj je njena moč v listih in barvah, ki jih nosi. Zaradi izrazite teksture je odlična izbira za kombiniranje z rastlinami umirjenih barv. Je rastlina, ki nas povezuje z generacijami pred nami, hkrati pa se lepo prepleta s sodobnimi smernicami.

Rože naših babic danes srečujemo v novih, izboljšanih oblikah. Bogatejše cvetenje, večja odpornost in širša izbira barv nam omogočajo, da ustvarjamo zasaditve, prilagojene sodobnemu življenju. Kljub temu v njih prepoznamo znane oblike in značaj, ki nas spominja na preteklost. Prav zato te rastline ostajajo del naših balkonov in vrtov, ne kot spomin na nekaj, kar je minilo, temveč kot zgodba, ki se nadaljuje.

Besedilo in fotografije: Branka Urbanija Juvančič