Hiša na štirih kolesih ali upokojenska leta po avstralsko

Podobno kot vse sodobne zahodne družbe se tudi Avstralija srečuje s problemom hitrega staranja prebivalstva. Pričakujejo, da bo v manj kot petdesetih letih vsak četrti prebivalec na tej celini starejši od 65 let. Proces hitrega staranja prebivalstva je posledica nizke stopnje rodnosti in podaljševanja življenjske dobe - ta je v Avstraliji še za 4 leta daljša - dodatno pa k temu pripomorejo migracijski tokovi, saj se vsako leto na to celino priseli več kot četrt milijona ljudi.

Populacija 90-letnikov je najhitreje rastoča starostna skupina. Trenutno je tri tisoč Avstralcev starih več kot sto let, leta 2050 pa naj bi jih bilo že 50.000. Izsledki pravkar objavljenih raziskav kažejo, da k visoki starosti največ pripomore posameznikova zavest, odprtost in nizka stopnja nervoze. Dokazano je, da dlje živijo ljudje, ki veliko potujejo, se učijo novih jezikov in tisti, ki na stara leta delajo kot prostovoljci. Vse to pa je značilno za povprečnega Avstralca.
Starejši se ne zapirajo med domače štiri stene, zato jih pogosto srečuješ s sprehajalnimi palicami, vozički in drugimi pripomočki za hojo. Veliko jih prostovoljno dela v turističnih informacijskih centrih, nacionalnih parkih in rezervatih, kampih, pa tudi v verigah s hitro prehrano. Razloga sta predvsem dva: na ta način ostajajo aktivni in urijo svoje možgane, poleg tega pa si zagotavljajo dodaten vir zaslužka, saj je po navadi njihova državna pokojnina prenizka, da bi lahko z njo krili vse življenjske stroške.
Mlad par z dvema otrokoma mi je povedal, da je v Avstraliji nekaj povsem vsakdanjega, da v mlajših, delovnih letih varčuješ za starost. »Najpogosteje je to v obliki investicije v nepremičnino,« je povedala 34-letna Natalie, ki je z možem kupila hišo prav z namenom, da jo bosta na stara leta prodala in se preselila v manjše stanovanje. »To je logika vsakega zaposlenega. Med 60. in 70. letom se ljudje upokojijo, odvisno od njihovih prihrankov, obenem s tem pa po navadi spremenijo tudi svoje življenjsko okolje, saj niso več vezani na službo, otroci pa se od staršev odselijo že veliko prej,« je še dodala.
Mnogi se odločijo, da bodo preostanek svojega življenja potovali, zato si v zameno za hišo kupijo avtodom, počitniško prikolico ali kombi, spremenjen v majhno hišo. Potem potujejo po Avstraliji, obiskujejo sorodnike in prijatelje, pri čemer se prilagajajo letnim časom in temperaturam. Veliko je takih, ki se za stalno naselijo v montažnih hiškah ali svojih počitniških prikolicah in avtodomih v katerem od številnih kampov.
V kampu v okolici mesta Bendigo, 160 kilometrov severno od Melbourna, sem spoznala 67-letno gospo, po imenu Marry. Povedala mi je, da sta si pred petimi leti z možem tukaj našla dom, v katerem zdaj neizmerno uživata. Pokramljali sva v pralnici, ko sva čakali vsaka na svojo »žehto«. »Bivanje v kampu je veliko cenejše in obenem prijetnejše. Ni nama treba skrbeti za okolico, saj jo ureja kamp, na voljo imamo pralnico, likalnico in čiste toaletne prostore. Le zakaj bi moral imeti vsak svoj pralni stroj,« se je vprašala sogovornica. Obenem je povedala, da na tak način spoznava nove ljudi in prihrani denar za potovanja.
S prijateljicami, ki prav tako živijo v kampu, skupaj šivajo in pletejo oblačila, ki jih nato humanitarne organizacije pošiljajo otrokom v južno Afriko. »To počnemo že več kot sedem let. Na tak način se družimo. S tem, ko kot prostovoljec pomagaš pomoči potrebnim, se tudi dobro počutiš. Sem zelo zadovoljna in ne potrebujem ničesar več.«
Velika večina starejše populacije je še vedno športno aktivna – družijo jih hoja, balinanje, kolesarjenje in plavanje. Udeležujejo se programov vseživljenjskega učenja, se učijo računalniških veščin, jezikov, šivanja in podobnega. V časniku sem prebrala, kako je gospa, ki je pri 14. letih pustila šolo, pri 74-letih dokončala svoj doktorski študij in ob tem povedala, da s tem še ni zaključila svojega izobraževanja, saj se vendar učimo vse življenje.
Starejše ženske pogosto delajo v mestnih četrtih kot babice, saj babic v slovenskem pomenu besede, ki bi pomagala mamicam pri oskrbi novorojenčkov, v Avstraliji ne poznajo. Svoje izkušnje tako v posameznih mestnih skupnostih delijo kot prostovoljke, ki nemalokrat varujejo tudi otroke. Varstvo otrok je zelo drago, zato se pogosto dogaja, da mamice ostajajo doma ali delajo le po dva ali tri dni v tednu, ker je to zanje finančno ugodneje.
Avstralska družba se zaveda znanja in izkušenj, ki jih imajo starejši in jih prenašajo na mlajše generacije. Ob tem kaže posebej poudariti spoštljiv odnos mladih do starejših, kar opaziš na vsakem avtobusu, vlaku ali tramvaju. Mlajši starejšim vedno odstopijo svoj sedež in jim, če je to potrebno, pomagajo pri vstopu in izstopu ter pri nošenju prtljage.
Lahko rečem, da je starost v Avstraliji lepa. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da za to poskrbijo ljudje sami s pravočasnim varčevanjem in z aktivnim vključevanjem v družbo.