Neenakost starejših občanov

Direktiva o uresničevanju načela enakosti, ki jo je Evropska unija sprejela leta 2000, poudarja načelo enakega obravnavanja ljudi ne glede na spol, narodnost, raso, starost, veroizpoved in politično prepričanje. Nekaj teh načel je zapisanih tudi v naših državnih dokumentih, med drugim v zakonu o uresničevanju načela enakega obravnavanja, ki uvaja zagovorništvo načela enakosti in ga uveljavlja urad za enake možnosti.

Ker pa prihaja do razhajanj med prakso in predpisi, se v vsakdanjem življenju srečujemo s starostno diskriminacijo, ki se najprej pokaže v obliki stereotipov. Tako nekateri poudarjajo le negativne lastnosti staranja, upoštevajo zgolj kronološka starost, zapostavljajo pa izjemne kulturne, socialne, strokovne potenciale starejših, njihov prispevek mladim in državi, njihovo aktivnost ipd. Tudi družbeni in ekonomski položaj lahko vpliva na neenako obravnavanje in dostopnost do storitev in dobrin.
Starejši se najpogosteje srečujejo z diskriminacijo na področju socialnega varstva (zaradi nizkih pokojnin je vse več revnih), zdravstvenega varstva (slabši dostop do storitev, manj možnosti za rehabilitacijo, dolge čakalne dobe), zaposlovanja (starejši delavci teže ohranjajo delovna mesta, niso jim priznane delovne izkušnje ...), izobraževanja (večina le proti plačilu), informiranja (premalo oddaj za starejše, prispevki govorijo pretežno o stroških za starejše) in komuniciranja v javnih institucijah.
Premalo se upoštevajo potrebe starejših tako pri pomoči na domu, kot pri namestitvah v domove starejših občanov. Patronažna služba nima ne kadrovskih ne materialnih možnosti, da bi nudila potrebne storitve bolnim ali invalidnim starim na njihovih domovih. Zato se v pomoč na domu vključujejo nevladne organizacije, ki pa lahko nudijo le določene storitve. Pomembno pa je, da ugotavljajo težave starejših in da o njih obveščajo odgovorne službe.
Življenje starejših omejuje zapiranje manjših trgovin v mestnih središčih in manjših krajih ter ukinjanje avtobusnih linij iz oddaljenih krajev. Vse to starejšim onemogoča dostop do zdravnika in do drugih storitev.
Starejši ljudje vse manj odločajo o sebi, zato pa vse pogosteje v njihovem imenu odločajo svojci ali strokovne službe. Pri tem gre za nekatera življenjsko pomembna vprašanja, kot denimo, kje in s kom bo živel, kdaj se bom odločil za odhod v dom, kdo bo sprejemal pokojnino ali urejal zadeve, kdo bo podpisoval listine v mojem imenu, kako bo urejeno dedovanje ...
V zadnjih letih se povečujejo tudi nasilje in zlorabe starejših.
Teh pojavov starejši ne prijavljajo, ker niso zaščiteni, saj zanje ni varnih hiš ne zagovornika. Starejši nima prav nobene možnosti, da bi se umaknil iz nasilnega okolja. Odgovorne službe prepočasi ukrepajo, starejšemu človeku ne verjamejo, tudi zdravniki pogosto ne prepoznajo posledice nasilja. Vse več je zahtev svojcev, da bi starejši pridobili statusa osebe z zmanjšano opravilno sposobnostjo ... Dobrodošel je zakon o nasilju v družini, v katerem je zapisano, da je vsak državljan dolžan prijaviti (policiji ali centru za socialno delo) nasilje, ki ga zazna v svoji okolici, še posebej pa tedaj, ko gre za ljudi, ki sami tega ne morejo storiti.
Da pa bi resnično zmanjšali neenakost med državljani, je treba vse generacije in tudi politike osveščati o pojavih diskriminacije, nasilja, zlorab ali zanemarjanja starejših. Družinam, ki negujejo starega bolnika, je treba nuditi več oblik pomoči, kot so izobraževanje, pomoč pri negi, ortopedski pripomočki in materialna pomoč.
Izboljšati je treba sisteme informiranja, uvesti telefonske in druge oblike svetovanja, treba bo več storiti za osveščanje različnih generacij o kulturi sobivanja, za privzgajanje moralnih vrednot pa bi morali več narediti tudi mediji. Predvsem pa potrebujemo zagovornika, ki bo zastopal interese starejših.

Državni svet bo v prizadevanjih za izboljšanje življenjskih razmer najranljivejših družbenih skupin tudi letos ob svetovnem dnevu osveščanja o nasilju nad starejšimi pripravil posvet o diskriminacija starejših, ki bo 14. junija od desete ure dalje v prostorih državnega sveta.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media