Osebni podatki so lahko tržno blago

Pred približno petimi leti so pri informacijskem pooblaščencu začeli opravljati nadzor nad uporabo osebnih podatkov. Od takrat se o tej temi več govori in ljudje smo postali nekoliko bolj občutljivi za to, katere podatke sporočamo o sebi in katere bi raje zadržali zase. Na splošno pa se še premalo zavedamo, zakaj pravzaprav bi morali bolj varovati svoje osebne podatke. In to kljub temu, da je čedalje več tistih, ki jih zanimajo naši podatki.
Trgovci in proizvajalci nas praktično vsak dan mamijo z nagradnimi igrami. Nagrade so visoke, nam pa ni treba narediti »nič drugega«, kot da izpolnimo kartonček s svojimi podatki: ime in priimek, naslov stalnega bivališča, datum rojstva, pa še davčno številko je treba dodati ... Tisti, ki nagradno igro razpiše, po navadi napiše tudi to, da bo podatke skrbno hranil in jih uporabil samo za določene namene – to je tudi dolžan po zakonu o varstvu osebnih podatkov. Potem pa na dom začnemo nenadoma dobivati voščila za rojstni dan, predvsem pa veliko propagandnega materiala.
Vtipkajmo svoje ime v spletni brskalnik, denimo Google, in vsuje se pravcat plaz podatkov o nas: katerega tekmovanja smo se udeležili in v kateri starostni kategoriji, katero peticijo smo nekoč podpisali in podobno. Če smo kdaj pošiljali elektronsko voščilnico nekomu, je zabeleženo tudi to. In tudi če smo kdaj v kak blog zapisali iskrivo misel, morda »bobu bob«, ostane tam zapisano za daljši čas. Pa če smo kdaj kaj podarili, tudi če smo plačali mašo. Da pri tem ne omenjamo družabnih spletnih omrežjih (facebook, twiter, netlog ipd.) Tam smo bolj ali manj sami »krivi«, če se o nas preveč izve in v preveč širokem krogu, saj se predvsem moramo najprej naučiti, kako v takih omrežjih varovati svojo zasebnost in do katere mere.
Zato ni odveč opozoriti, da internet ni naša dnevna soba, ampak je to javnost v pravem pomenu besede. Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, je povedala, da so že prejeli prijave zlorab osebnih podatkov na teh omrežjih. »Tako smo na primer obravnavali prijavo, ko je nekdo brez privolitve posameznikov objavil na facebooku telefonske številke in nekatere druge osebne podatke nekdanjih sošolcev. Zato je informacijski pooblaščenec na svojih spletnih straneh objavil publikacijo 'Kako uporabljati facebook in preživeti', v kateri opozarjamo prav na pasti družabnih omrežij.«
Ali sploh vemo, kaj je osebni podatek? To ni le ime in priimek, davčna številka, emšo, zdravstveni podatki o nas ali naša starost. Osebni podatki so tudi telefonski klici, ki jih sprejmemo ali opravimo (ne pa tudi njihova vsebina), posnetki z video kamero, ki kažejo, kje smo se gibali in s kom, pa podatki o tem, kaj smo jedli in kakšno barvo las imamo ...
Nataša Pirc Musar je pojasnila, da gre pri varstvu osebnih podatkov za temeljno človekovo pravico, ki je del širše pravice do zasebnosti in je zelo občutljivo področje. Vsak mesec na njihov urad prihajajo prijave o kršitvi varstva podatkov in v letu 2010 so prejeli skupaj 543 prijav kršitev, od tega 176 zoper pravne osebe javnega sektorja in 367 zoper zasebni sektor. V minulem letu se je povečalo število vprašanj, povezanih z varstvom osebnih podatkov tako posameznikov kot tudi pravnih oseb, naraslo pa je tudi število pritožb zaradi zavrnitve zahteve po seznanitvi z lastnimi osebnimi podatki, ki jo lahko da vsak posameznik.

Na delovnem mestu
»Veliko pritožb kršitev varovanja osebnih podatkov je s področja delovnih razmerij,« je povedala Nataša Pirc Musar. Tako je bilo eno od vprašanj, kdaj lahko direktor pregleduje elektronsko pošto. Vsebina elektronskega sporočila namreč ni nujno zbirka osebnih podatkov. To pa sta zagotovo inbox in outbox, kjer je mogoče videti, od koga kdo dobiva sporočila in komu jih pošilja. Elektronski naslov posameznika je namreč osebni podatek. Po mnenju informacijske pooblaščenke mora delodajalec vnaprej določiti pravila uporabe službene elektronske pošte. Če teh določil ni, bo zelo težko dokazal, kdaj in v kakšnem primeru sme pregledovati elektronsko pošto zaposlenih. Enaka pravila naj bi bila določena za uporabe službenega telefona in mobitela.
Nataša Pirc Musar: »Področje zasebnosti delavcev pri nas ni zadovoljivo pravno urejeno. Prav zato je informacijski pooblaščenec že leta 2009 pripravil predlog zakona o komunikacijski zasebnosti na delovnem mestu, ki bi jasno določil, kje so meje, ko delodajalec še sme posegati v zasebnost delavcev in delavce do določene mere nadzorovati, kdaj pa to ni več dopustno. Vendar pa za zdaj na pristojnih ministrstvih še niso obravnavali predloga.«

Nove in nove zbirke podatkov
Z našimi osebnimi podatki se da narediti marsikaj. Gre za izjemno tržno blago, z njimi je mogoče trgovati in internet je tistim, ki so za naše podatke zainteresirani, v velikodušno pomoč. Če na primer surfamo po medmrežju, potem cookiji (piškotki) spremljajo, po katerih straneh se »gibljemo«, kdo, kdaj in na kateri strani kaj kupi ali naroči. So tudi posebna podjetja, ki se ukvarjajo s profiliranjem posameznih uporabnikov interneta in obstajajo računalniški programi, ki lahko na podlagi segmentiranja kupcev ali obiskovalcev spletnih strani usmerjeno pošiljajo elektronska sporočila. Ko bo tako zasledovana oseba prišla na določeno internetno stran, se bo tam izpisal oglas z določeno vsebino. Če na primer program ugotovi, da določena oseba kupuje kuharske knjige, bo na določenih spletnih straneh prikazoval oglase za kuharske knjige ali s podobno vsebino. Tako iz dneva v dan nastajajo nove zbirke podatkov in ni rečeno, da bo naša država vedno delovala po načelih pravne države.
Upravljavci zbirk osebnih podatkov se večkrat nekritično in s premalo razmisleka odločajo za snemanje telefonskih klicev in za video nadzor. Razmeroma dostopna in poceni informacijska tehnologija pa danes omogoča tudi izredno hitro obdelavo velikih količin osebnih podatkov. Tudi na področjih, kjer tega ne bi pričakovali, kot so na primer šole, društva, kozmetični in frizerski saloni, se tako pojavljajo vse večji apetiti po vse obsežnejšem vpogledu v posameznika, je povedala Nataša Pirc Musar. Pa še na nekaj je opozorila: »Zbiralci osebnih podatkov naj ne bi pretirano zbirali podatkov, ki jih v resnici sploh ne potrebujejo. Tako tudi organizator katerekoli nagradne igre ne potrebuje davčnih številk vseh, ki sodelujejo v igri, ampak le tistega, ki dobi nagrado. Menim, da se tega čedalje bolj tudi zavedajo in tega podatka niti ne zahtevajo.«


Register zbirk osebnih podatkov
Evropske direktive zahtevajo, da imajo države članice register zbirk osebnih podatkov. Pri nas ga vodi informacijski pooblaščenec, v njem pa je navedeno, katere vrste podatki so v določeni zbirki podatkov in za kakšen namen se zbirajo.
Trenutno je v registru zabeleženih 11.400 upravljavcev zbirk osebnih podatkov, pri čemer vodi vsak upravljavec nedvomno več kot zgolj zbirko.
Register je dostopen na internetni strani www.ip-rs.si in vsak lahko pogleda, katere vrste podatkov ima določen upravljavec. Če imate na primer trgovsko kartico, lahko pogledate, kakšne podatke ima trgovec o vas. Ko pa ne želite več, da ima upravljavec vaše podatke, lahko zahtevate vnos sprememb ali izbris.