Zdravje mora ostati prioriteta

Kriza bo verjetno povečala revščino in poslabšala zdravje, slabše zdravje pa bo prineslo več stroškov, zato moramo posvečati več pozornosti preventivi in ne varčevati pri njej, opozarjajo strokovnjaki na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ).

Podatki za večino držav, ki sta jih prizadeli recesija in gospodarska kriza, namreč kažejo na slabšo kakovost življenja in življenjskega standarda, na občutek brezizhodnosti pri nezaposlenih ter na pesimizem.
Slabši, kot je socialno-ekonomski položaj posameznika, slabše je njegovo zdravje, je pokazala tudi slovenska raziskava Neenakosti v zdravju iz leta 2007. »Socialno-ekonomski položaj vpliva na zdravje in trajanje življenja posameznika. To vidimo tudi iz podatkov o pričakovanem trajanju življenja iz leta 2010, saj na primer moški iz srednjega sloja umirajo v povprečju 4,5 leta prej kot tisti iz višjega sloja, medtem ko moški iz nižjega sloja umirajo še 5,6 leta prej kot moški iz srednjega sloja. Pri ženskah so sicer razlike nekoliko manjše, vendar ženske večji del svojega življenja preživijo v slabšem zdravju kot moški,« je opozorila prim. dr. Jožica Šelb Šemerl.
Zdravje žensk in družin. Po navedbah Statističnega urada RS in ugotovitvah raziskav vemo, da ženske v Sloveniji še vedno prevzemajo več skrbi za gospodinjstvo in nego ter vzgojo otrok kot moški. Ženske v kriznih časih prevzamejo nase več plačanega dela tudi v slabših razmerah, pa tudi neplačanega dela, povezanega s skrbjo za druge (otroke, bolne, ostarele) in gospodinjstvo. »Kulturološke in sociološke študije kažejo, da matere varčujejo pri zadovoljevanju svojih potreb, da bi otrokom omogočile tisto, za kar presojajo, da je zanje pomembno. V nižjih slojih bi šlo to na račun lastnega zdravja, kakovostne prehrane, počitka, sprostitve,« opozarja dr. Zalka Drglin. Stres, garanje in trud za zagotavljanje preživetja negativno vplivajo na kakovost življenja, na telesno in duševno zdravje žensk, kar vpliva na zdravje dojenčkov in otrok ter posledično na zdravje družine in družbe.
Jožica Maučec Zakotnik pa opozarja, da je pri načrtovanju varčevalnih ukrepov treba biti pozoren na mlade družine, saj jih kriza zelo prizadene. Revne družine, samski starši, družine s šibko socialno mrežo, družine z nizkimi dohodki, ki jim grozi, da bodo zdrsnile pod mejo revščine, predstavljajo ranljive skupine, ki tudi pri zdravju potrebujejo posebno skrb.
Neenakosti v zdravju mladostnikov. Ugotovitve raziskave Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov iz leta 2011 kažejo, da mladostniki iz revnejših družin ali družin, kjer sta starša nezaposlena, slabše ocenjujejo svoje zdravje in imajo manj zdrav način življenja – imajo slabše duševno zdravje, manj zdrave prehranske navade, redkeje so telesno dejavni, pogosteje so na dieti, pogosteje redno kadijo, uživajo alkoholne pijače in so pogosteje trpinčeni kot njihovi vrstniki.
Ker se večina vedenj in navad, povezanih z zdravjem, oblikuje v času odraščanja, je velika verjetnost, da se bodo te razlike ohranile tudi v odraslosti, kjer raziskave kažejo podobne razmere. Nižji socialno-ekonomski položaj je povezan s slabšim zdravjem, večjo obolevnostjo in umrljivostjo.

Ne varčujmo pri promociji in preventivi
V kriznih časih je treba dobro premisliti morebitne ukrepe in njihov kratkoročni in dolgoročni vpliv na zdravje prebivalstva, še posebej s stališča ranljivih skupin, sporočajo z Inštituta za varovanje zdravja in posredujejo opozorila Svetovne zdravstvene organizacije: »Kadar je državni proračun pod pritiskom in kadar se nižajo dohodki gospodinjstva, se poveča povpraševanje po javnih zdravstvenih storitvah, manj je potrošnje v privatnem sektorju, ljudje bolj kot po samoplačniških storitvah posegajo po storitvah javnega zdravstva. Če se v teh okoliščinah zmanjša financiranje javnega zdravstvenega sektorja, se bo zelo verjetno znižala kakovost zdravstvene oskrbe.« Pogosto se namreč zgodi, da v času finančne krize države najprej varčujejo pri preventivi.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media