Znanje je predragoceno, da bi ga upokojili

Ob koncu leta se ozremo nazaj in pomislimo, kaj smo naredili v minulih dvanajstih mesecih. Premislimo, česa si želimo v novem letu in kaj bomo storili, da bi to dosegli. Še zlasti tisti, ki jim je novo leto prineslo tudi konec karierne poti in upokojitev, bodo najverjetneje kar nekaj časa namenili razmišljanju o tem, kako naprej.

Zaključek formalne oblike dela za marsikoga pomeni veliko življenjsko spremembo. Delo je namreč ena osnovnih dejavnosti, ki posamezniku omogoča zadovoljevanje različnih potreb. Ob delu si oblikuje identiteto in samospoštovanje ter vstopa v socialne interakcije z drugimi. Z delom zasluži denar, ki mu omogoča finančno varnost in stabilnost. Z leti lahko delo pripomore k zadovoljevanju potreb po predajanju znanja, idej in vrednot mlajši generaciji.
Posamezniki se na upokojitev odzivajo zelo različno. Nekateri jo dojemajo kot nagrado za doslej opravljeno delo ali kot priložnost, da spet najdejo čas za to, za kar ga prej niso imeli. Kar nekaj pa je tudi takih, ki upokojitev doživijo kot izgubo, saj verjamejo, da bi lahko s svojim delom še vedno aktivno prispevali družbi. Taki občutki se pojavljajo predvsem pri tistih, ki so v času svojega delovnega obdobja vložili veliko časa in energije v razvoj svoje kariere. Ob upokojitvi morajo najti nove načine izpolnjevanja potreb, za kar je doslej skrbelo njihovo delo, poiskati si morajo nove življenjske izzive.

Pogodbeno delo
V Sloveniji je prehod v upokojitev dokaj nenaden in dokončen, zato lahko za marsikoga pomeni hud stres. Nekatere druge države rešujejo to problematiko s t.i. postopnim upokojevanjem, kar pomeni, da starejši zaposleni, preden se dokončno upokojijo, delajo postopoma manj ur na teden. Nekakšno alternativo takim rešitvam pri nas predstavlja pogodbeno občasno ali začasno delo upokojencev.
Tudi v kadrovski agenciji Competo že nekaj časa razmišljajo, kako bi oblikovali priložnosti za tiste upokojene strokovnjake, ki svoje znanje in izkušnje želijo ponuditi podjetjem. Z željo, da bi aktivirali upokojene strokovnjake ter omogočili podjetjem dostop do strokovne pomoči, ki jo potrebujejo, so oblikovali nov program Competo Senior.
»Dejstvo je, da vse več podjetij ugotavlja, kako v svojih vrstah nimajo dovolj strokovnjakov s specifičnimi znanji ter izkušnjami na različnih strokovnih področjih. Prav upokojeni strokovnjaki pa lahko s svojimi dolgoletnimi izkušnjami in znanjem nadomestijo ta primanjkljaj. Lahko so dobri mentorji mlajšim zaposlenim in dobrodošla pomoč pri zahtevnih in specifičnih projektih. Poleg tega lahko odlično sodelujejo pri procesu prenosa znanja ter pripomorejo k zmanjšanju odliva znanja iz podjetja,« poudarja Matic Vošnjak, direktor kadrovske agencije.
Vključitev v delovni proces prek občasnega ali začasnega dela je tako lahko dobra ideja predvsem za tiste, ki želijo svoje strokovno znanje in dolgoletne izkušnje deliti z mlajšimi generacijami zaposlenih in predvsem ostati delovno aktivni. »Znanje je zaklad, ki venomer spremlja svojega lastnika,« pravi star kitajski pregovor. In res bi bila velika škoda, če bi z upokojitvijo posameznikov upokojili tudi njihovo znanje in izkušnje.
Dohodek preko začasnega ali občasnega dela upokojencev se obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, kar pomeni, da je davčna osnova prejeti dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami, ki je zmanjšan za normirane stroške v višini 10 odstotkov. Akontacija dohodnine se torej izračuna v višini 25 odstotkov od dohodka, zmanjšanega za 10 odstotkov normiranih stroškov. Akontacija dohodnine je breme delojemalca – upokojenca.
Upokojenci, ki opravljajo občasno oziroma začasno delo, so zavarovani za primer invalidnosti in smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Delodajalec zato plačuje prispevek za posebne primere zavarovanja po stopnji 8,85 odstotka od vsakega posameznega plačila za opravljeno delo upokojenca. Delodajalec za upokojenca plačuje tudi pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje.
Od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega ali občasnega dela, delodajalci obračunajo dajatev v višini 25 odstotkov. Zavezanec za plačilo te dajatve je delodajalec.