Z energetskimi izkaznicami ni treba hiteti

Energetske izkaznice je že pred leti predpisala Evropska unija kot nekakšno neodvisno potrdilo o tem, kako energetsko potraten ali varčen je določen objekt. Izkaznica naj bi dajala kupcu ali najemniku podobno informacijo, kot jo daje energijska nalepka na gospodinjskih aparatih in na drugih izdelkih, le da naj bi veljala za hišo, stanovanje, poslovni prostor in podobno. Objekti z oznako "A" in umestitvijo v zeleno polje naj bi bili najbolj varčni, tisti z oznako "G" in umestitvijo v rdeče polje pa najbolj potratni.

Na izkaznici naj bi bilo tudi zapisano, katere ukrepe bi bilo smiselno izpeljati, da bi se poraba energije zmanjšala. Ta zamisel je zagotovo prikupna, podrobnosti, pa žal, kot vedno, precej bolj neprijetne. Že priporočila o ukrepih so bolj kot ne taka, kot jih že vsi poznamo: če imate stara okna, jih zamenjajte, če stavba nima izolacije, jo izolirajte. Nasveti torej, ki bi jih marsikdo upošteval že zdaj, če bi seveda imel denar za to. Ker izkaznica ne zagotavlja pravice do subvencije pri izvedbi energetske sanacije, bodo ti nasveti v večini primerov ostali le mrtva črka na papirju.
Drugi podatek, ki ga vsebuje energetska izkaznica, je podatek o porabi energije, preračunani na kvadratni meter. Najbolj varčne stavbe z oznako "A1" naj bi porabile za ogrevanje do 10 kWh/m2 energije na leto, najbolj potratne, tiste z oznako "G", pa več kot 210 kWh/m2. Za primerjavo: sušilec za lase z močjo 1 kW porabi v eni uri sušenja približno 1kWh.

Energetska učinkovitost ni odločilna
Na prvi pogled se zdi samo po sebi umevno, da je za kupca ali najemnika najboljša izbira stavba z nizko porabo, se pravi tista z oznako A. Temu bi bilo morda res tako, če bi nas pri nakupu ali najemu stavbe ali stanovanja zanimala zgolj energetska učinkovitost. Vendar takega primera ne poznam. Večina se za nakup ali najem odloča zavoljo drugih razlogov, prvi med njimi pa je nedvomno, kakšno nepremičnino potrebujejo; drugi razlog je, kakšno nepremičnino si lahko privošči; vprašanje, koliko energije porabi stavba, je daleč zadaj na lestvici dejavnikov, ki odločajo o nakupu ali najemu. Če bi bila poraba energije eden prvih dejavnikov pri odločanju o nakupu, potem verjetno svojega doma ne bi izbirali po lokaciji ter primernosti gradnje, pač pa po porabi energije. Resnici na ljubo, ne poznam nikogar, ki bi se ob dilemi o energetski učinkovitosti odločil, da bo pomlad opazoval le skozi zaprta okna ter si bo omejil, kolikokrat na dan bo odprl vhodna vrata, da ne bo izpustil preveč energije na prosto. Če je že to precej nerazumno, si je še toliko teže predstavljati, da bo nekdo izbral stanovanje v neprijetni soseski in ne na želeni lokaciji zgolj zaradi tega, ker pač prvo stanovanje porabi nekaj manj energije.
Energetska izkaznica ob vsej svoji pedantnosti, na primer ob podatku, da v določeni stavbi porabimo za ogrevanje na kvadratni meter točno 91kWh na leto, ne vsebuje za kupca ali najemnika najpomembnejšega podatka – koliko stane ta energija. Letna poraba 91 kWh je lahko poceni ali pa draga, morda včasih dražja kot 240 kWh v drugi stavbi. Porabo, ki je določena na kvadratni meter, je seveda najprej treba pomnožiti z dejansko površino objekta. Ni namreč vseeno, ali gre za porabo garsonjere, ki ima 36 m2, ali pa hiše, ki ima 300 m2, nato pa še pomnožiti s ceno energenta, ki ga uporablja stavba. Čeprav stavba, denimo, porabi le 91 kWh, utegne biti to včasih dražje od tiste, ki porabi 240 kWh letno, če se prva ogreva z električnimi radiatorji, druga pa na primer s pomočjo geosonde. Razlika v ceni energije je lahko tudi nekajkratna. Če k temu dodamo podatek, da izdelovalci ponujajo izkaznice po nekaj sto evrov, je seveda logično, da zanje ni kaj dosti zanimanja.

Zagrožene visoke kazni
Ker je bilo doslej za stanovanjske stavbe v Sloveniji izdelanih le nekaj izkaznic, je vlada odločila v novem energetskem zakonu določila globo v višini 300 evrov, če lastnik kupcu ali najemniku ob nakupu ali najemu nepremičnine ne bo izročil energetske izkaznice. Dodatna kazen 250 evrov pa je zagrožena za primer, če lastnik v oglasu, ko oddaja ali prodaja nepremičnino, ne bo navedel podatkov iz energetske izkaznice. Tako visoke kazni kažejo na to, da izkaznica nima prave uporabne vrednosti, tako da je treba lastnike nepremičnin s kaznimi prisiliti, da bodo naročili to potrdilo.
Dobra novica pri tem je, da je energetsko izkaznico treba kupiti le v primeru prodaje ali oddaje v najem ter da se bodo določbe o kaznih začele uporabljati šele konec tega leta. Zveza potrošnikov Slovenije in tudi nekaj strokovnih združenj si zelo prizadeva, da bi se zakon spremenil ter postal bolj življenjski, časa, da se poslanci premislijo in spremenijo zakon, pa je le do konca leta. Vsekakor pa do konca leta še ni treba hiteti z naročanjem dragih izkaznic. Če prizadevanja za spremembo zakona ne bodo uspešna, jih bodo dolžni naročiti le tisti, ki prodajajo nepremičnino ali jo oddajajo v najem za eno leto ali več. Vsem drugim je vsaj za zdaj še prizaneseno s tem stroškom.