Osebno dopolnilno delo po novem

Državni zbor je konec aprila sprejel predlog novega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Tisti, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, se naj do konca leta pripravijo na malo manj prijetne spremembe. Te so po mnenju ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nujne, če želimo zajeziti delo na črno in sivo ekonomijo.

Najprej poglejmo, kaj šteje kot osebno dopolnilno delo. To je lahko priložnostna pomoč v gospodinjstvu in občasna pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše, počitniške hiše in podobno, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin in občasna pomoč na kmetiji. Sem šteje tudi priložnostno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu. V osebno dopolnilno delo se uvršča tudi občasno lokalno vodenje skupin in posameznikov ter prevozi na tradicionalen način, izdelovanje različnih izdelkov, ki jih je mogoče pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih izdelovati na domu (spominki, dekorativni predmeti, tradicionalna orodja, posoda, glasbila, sveče, različni drugi galanterijski predmeti in izdelki, predmeti za osebno rabo) in prodaja teh izdelkov, potem mletje žita, žganje apna in oglja na tradicionalen način.
Osebno dopolnilno delo pa je tudi ustvarjanje izdelkov domače in umetne obrti iz gline, keramike, stekla, volne, bombaža, lanu, konoplje in drugih naravnih vlaken, iz šibja, ličja, trsja, slame, lesa, živil, voska, naravnega usnja, kovin in kamna ter njihova prodaja. Tudi nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč sodi v to kategorijo dela.
Kdo lahko opravlja osebno dopolnilno delo in za koga? Osebno dopolnilno delo lahko opravlja fizična oseba za drugo fizično osebo, razen v primeru, ko posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, druge izdelke, ki so na domu izdelani pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, in jih prodaja ali kadar nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča, vendar ob pogoju, da so ta dela določena v podzakonskem aktu – v teh primerih so kupci lahko tudi pravne osebe.

Z vrednotnicami do zavarovanja
Omenjeni zakon prav pri osebnem dopolnilnem delu uvaja največ sprememb in omejitev, s katerimi želi zakonodajalec preprečiti delo na črno. Hkrati želi omogočiti več socialne varnosti tistim, ki opravljajo tako delo. Po zdajšnjem zakonu se osebno dopolnilno delo poleg dobrodelnega, prostovoljnega, nujnega dela, medsebojne sosedske pomoči ter dela v lastni režiji ne šteje za delo na črno. Po novem zakonu pa bo treba vsako tako delo prijaviti na Ajpes in tam za mesec, v katerem opravljamo tako delo, plačati vrednotnico v višini 9 evrov. Sedem evrov bo namenjenih vplačilu pokojninskega zavarovanja, dva evra pa vplačilu zavarovanja za poškodbe pri delu in poklicno bolezen.
Ministrico za delo dr. Anjo Kopač Mrak smo vprašali, kakšne koristi prinaša nova ureditev upokojencem, ki seveda zase ne vplačujejo več v pokojninsko zavarovanje. »Namen uvedbe sistema vrednotnic je spodbuditi ljudi, da opravljajo določene storitve ali jih uporabljajo na zakonit način in ob tem dobijo tudi določene pravice. Sicer pa bo cena vrednotnice devet evrov in je enotna za vse in ne glede na status tistega, ki opravlja osebno dopolnilno delo. Še aktivnim se bo to delo štelo v pokojninsko dobo, pri delu upokojencev pa v tem primeru lahko govorimo o medgeneracijski solidarnosti. A tudi upokojenci bodo na podlagi vplačane vrednotnice zavarovani za invalidnost in smrt ter za nastanek poškodbe pri delu.«
Novost, ki jo prinaša predlog zakona, je tudi večja omejitev osebnega dopolnilnega dela. Osebno dopolnilno delo bo omejeno po prihodkih. Tako ta prihodek v posameznem letu ne bo smel presegati šestih povprečnih mesečnih neto plač v minulem koledarskem letu, medtem ko zdaj velja omejitev dvanajstih povprečnih mesečnih plač. Za kršitelje so predvidene tudi bistveno višje kazni.

Do tretjega kolena
Osebno dopolnilno delo pa, kot rečeno, ni edina izjema pri delu na črno. To je tudi medsosedska in sorodstvena pomoč, ki pa jo novi zakon razširja na sorodstvo do tretjega kolena. Dr. Anja Kopač Mrak pojasnjuje: »Z zakonom se želimo čim bolj približati ljudem. Kot eno od izjem pri delu na črno novi zakon uvaja tudi sorodstvena pomoč. Za sorodstveno pomoč se šteje brezplačno opravljanje del in storitev, ki jih posameznik opravlja za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, za partnerja v registrirani istospolni skupnosti ali za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter v sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena. Prav tako sosedska pomoč ni in tudi po novem zakonu ne bo delo na črno. Torej ni bojazni, da si sosedje in sorodniki ne bi mogli pomagati med seboj.«

Ali se bo delo splačalo?
Tisti, ki bo po 1. januarju 2015 še opravljal osebno dopolnilno delo, pa bo moral dobro premisliti, kaj to zanj pomeni. Od vsakega prijavljenega dela se seveda plačuje tudi davek na dohodek. Plačujejo ga tudi upokojenci, čeprav pred tem niso bili dohodninski zavezanci, a so s povečanim dohodkom to postali.

Primera:
Upokojenec v poletnih mesecih (julij, avgust, september) nabira gobe in jih prodaja. Za vsak koledarski mesec bo moral vplačati vrednotnico v znesku 9 evrov ne glede na zaslužek in ne glede na to, koliko ur bo opravljal delo. Vendar pa bo vrednotnico plačal le za tiste mesece, v katerih bo nabiral gobe ali opravljal delo.
Upokojenka dvakrat na teden po dve uri varuje sosedinega otroka sosede, za kar dobi pet evrov na uro (na mesec zasluži 80 do100 evrov). Koliko vrednotnic bo morala plačati? V tem primeru bo morala soseda (torej naročnica storitve) za vsak koledarski mesec, v katerem ji bo varovala otroke, plačati eno vrednotnico. »Sistem bo zelo enostaven. Plačilo bo lahko opravila prek spleta ali na upravni enoti. Taka in podobna dela se zdaj večinoma opravljajo na črno. S plačilom vrednotnice pa bo to delo opravljeno zakonito,« dodajajo v ministrstvu.

Dopolnjevanje seznama del
Vemo, da je večina upokojencev še zelo aktivnih in da mnogi želijo s svojim delom tudi v poznejših letih izboljšati svoj materialni položaj, nekateri pa s tem pomagajo tudi svojim otrokom. Ukvarjajo se z najrazličnejšimi deli in s tem naredijo marsikaj dobrega tudi za skupnost, kjer živijo. Med deli, ki jih opravljajo, je veliko takih, ki niso zajeta v seznamu osebnih dopolnilnih del. Denimo upokojenka, ki v krajevni skupnosti enkrat na teden vodi telovadbo za sokrajanke in za to na mesec zasluži približno 100 evrov. To delo ne sodi med osebno dopolnilno delo in upokojenka bo morala delo opravljati na drugačen način, morda kot s.p. ali kot prostovoljno delo. Vprašanje seveda je, koliko sta ti dve obliki zanjo smiselni. Vendar pa na ministrstvu pravijo, da bo popoln seznam del, ki jih bo mogoče opravljati kot osebno dopolnilno delo, določen v podzakonskem aktu do konca leta 2014. »Obsega dela ne nameravamo bistveno širiti ali spreminjati, prav gotovo pa bomo dodali inštrukcije, ki so razširjena oblika dela, saj je prav, da tistim, ki jih opravljajo in jih uporabljajo, omogočimo, da to počnejo zakonito,« je še povedala dr. Anja Kopač Mrak.


Samo za informacijo naj napišemo, da bo nekdo z vplačanimi 30 vrednotnicami lahko uveljavljal en mesec pokojninske dobe. Za upokojence to seveda ne velja. Za tiste, ki čakajo na upokojitev, pa bo to morda dobrodošlo, čeprav 30 vrednotnic pomeni v najboljšem primeru 30 mesecev osebnega dopolnilnega dela – to je dve leti in pol dela za mesec pokojninske dobe. S tridesetimi vrednotnicami bodo namreč vplačali v pokojninsko zavarovanje 210 evrov.