Kraški rob in Bržanija
Slovenski Kraški rob je velika zemljepisna posebnost, očarljiva naravna lepota, izjemna izletniška privlačnost in - ne nazadnje - pomembna zgodovinska znamenitost. Kraški rob deli celinsko Slovenijo od njene obale.
Visoki in stopnjeviti prag Kraškega roba se razteza v zračni črti dobrih 15 kilometrov od trdnjavskega Socerba nad Trstom do arheološkega Gradca nad Sočergo. Kraški rob je domala povsod skalovit, njegova ostenja so ponekod visoka po sto metrov in več.
Kraški rob se začne stopnjema spuščati že pod Kozino in Slavnikom, kjer se svet - Podgorski kras - zravna v široko planjo z nekaj slikovitimi vasmi (Prešnica, Črnotiče, Praproče in Podgorje) in s prostranimi kraškimi tratami, ki so čudovito sprehajališče (na primer med Podgorjem in Črnotičami) ter pravi eldorado nabiralcev zdravilnih in dišavnih zelišč.
Na severnem koncu te planje se nad vasjo Kastelec, ki slovi po znani turistični kmetiji, kras vzpne na visoki prepadni rob nad tržaško vasjo Dolina. Tam stoji deloma ohranjen in v predrago gostišče spremenjen grad Socerb (389 m), s katerega se odpira čudovit razgled na naše morje.
Med Socerbom in hribom Lipnik (804 m) nad Movražem je Kraški rob najbolj izrazit, domala povsem sklenjen in tudi najvišji. Ta del roba je bil vedno in je še danes velika ovira za promet; avtocesta ga je premagala s predorom in viaduktom, koprska železnica pa mu je sicer kos, a ne brez težav.
Pravo doživetje Kraškega roba je makadamska cestica, ki se iz Črnotič spušča po najlepšem in najbolj slikovitem delu Kraškega roba do vasice Podpeč. Razgledi, stene in prepadi, jame in votline ter vsepovsod redko in lepo cvetje. Ta pot je za silo prevozna tudi z avtomobilom.
Neposredno pod tem robom se razprostira pokrajinica, ki jo imenujemo Bržanija, to je nekakšna brazda, kraški dol, ki ga oživljata Osapska Reka in Rižana. Tu je niz izjemno slikovitih in prijaznih vasi, ki zvečine gnezdijo na prisojnih pobočjih Kraškega roba, kjer ne manjka vinogradov in sadovnjakov. Najbolj na severu leži pod Socerbom velika vas Osp.
