S krompirjevci po Črni gori
O "krompirjevcih" sem že prej veliko slišala. Da pa društvo obstaja že toliko časa in prireja celo svetovne kongrese, se mi je zdelo kar neverjetno. Prireditev me je navdušila in takoj sem postala član društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. Še posebej sem se navdušila nad šestdnevno strokovno ekskurzijo v Črno goro, ki se jo je udeležilo več kot 40 »udov« - članov društva.
Naš cilj je bil Nikšić, mesto, ki je bilo že času Rimljanov križišče pomembnih poti. V 4. stoletju se je imenoval Onogost in je bil pomembna rimska utrdba. V minulih stoletjih so ga večkrat porušili, menjavali so se gospodarji, danes pa šteje blizu 72 tisoč prebivalcev. Najpomembnejši gospodarski objekti so železarna, pivovarna, metalurški institut, rudnik boksita in elektrogospodarstvo Črne gore.
Če bi Črno goro zlikali in jo zravnali, bi dobili, kot zatrjujejo, iz njenih slabih 14 tisoč razvejanih kvadratnih kilometrov kar veliko državo. Povrhu ima Črna gora še 293 kilometrov morske obale. Še posebej pa je zanimiva, ker je z naravoslovnega in kulturnozgodovinskega stališča tako polna nasprotij. Sodi tudi med najbolj redko naseljene države, saj ima povprečno le 45 prebivalcev na kvadratni kilometer. Njen najvišji vrh Bogotor, ki s svojimi 2.523 metri sega skorajda tako visoko kot naš Triglav, narodni park Durmitor pa obsega 39 hektarjev.
