Sporočila naših ljubljenih predmetov
Predmeti, ki nas obdajajo v našem domu, niso samo preprosto koristni ali izvir veselja. Zavedno ali nezavedno jih opazujemo kot lastnino dela nas samih. Psihologi so mnenja, da je to pomembna sestavina našega identitetnega občutka.
Zato ni čudno, da se človek v določenih situacijah le stežka loči od njemu ljubih predmetov. Ko starejši človek odide v dom, mu je najhuje, da se mora posloviti od stvari v starem stanovanju, ki so mu bile v veselje in spomin na različne dogodke. Zanimivo, da so ti predmeti za drugega pogosto brez vrednosti, a zanj pomenijo del življenjske poti, predvsem pa spomine.
Pred nedavnim mi je znanka pripovedovala o vlomu v svoj vikend. Nepridiprav ji je odnesel kar precej dragocenosti. A najhuje je bilo, da je izginila tudi šatulja, ki jo je imela zaklenjeno, ključ pa vselej pri sebi. A v šatulji je imela shranjena ljubezenska pisma, ki jih ji je pisal mož, ko še nista bila poročena. Soprog je že nekaj let pokojen, zato so ji bila pisma dragocen spomin. Kadar ji je bilo v sedanji osamljenosti hudo, so ji prinesla tolažbo.
Nova soseda me je pred časom povabila na kavo. Pokazala mi je preprosto, staro poličko in na njej star, lesen kavni mlinček. Dobila ga je od prababice, preden je umrla. Poleg tega ima še stekleničko z dudko zdaj že odraslega sina in majhne vazice ter kozarčke s potovanj. Najbolj pa se je razgovorila o 25 let starem, že okrušenem lectovem srcu, darilcu njene neuslišane prve ljubezni.
Če se boste malce ozrli po svojem stanovanju, boste našli kar nekaj predmetov, na katere vas vežejo posebni spomini. V takih trenutkih ima človek občutek, da predmeti spregovorijo!
