Kruh, žitne kaše in testenine
Škrobna živila, med njimi kruh, žitne kaše, testenine, riž in krompir so bogat vir ogljikovih hidratov in zdrav, naravno malo masten vir energije za organizem. Ta živila imajo nizek glikemični indeks (GI), kar pomeni, da ohranjajo krvni sladkor na normalni ravni in ne povzročajo nalaganja maščobnih kislin v obliki maščobnih zalog.
Ogljikove hidrate iz škrobnatih živil, ki so bogati tudi z dietnimi vlakninami, organizem razmeroma počasi presnavlja v glukozo, ki nato preide v kri. Po zaužitju tovrstnih živil sladkor v krvi postopno naraste, sproščanje insulina je počasnejše, občutek sitosti pa traja dlje časa. Vključevanje škrobnatih živil, bogatih z dietnimi vlakninami, v obroke in prigrizke torej pomaga obvladovati raven glukoze v krvi.
Žitne kaše (ovsena, ječmenova, ajdova, prosena ...) imajo pomembno mesto v zdravi, uravnoteženi prehrani že zaradi načela pestrosti pri izbiri živil, še bolj pa zaradi prehransko fizioloških prednosti, ki jih imajo za oskrbo organizma z glukozo. K žitnim kašam funkcionalno štejemo tudi riž (riž je tudi žito), ki ga najpogosteje uživamo kot ne mleto zrnje.
Žitne kaše vsebujejo veliko dietnih vlaknin, ki upočasnijo rast glukoze v krvi, ker podaljša čas zadrževanja hrane v želodcu, dokler pa hrana ne pride v tanko črevo, telo ogljikovih hidratov praktično ne more prebaviti in glukoze vsrkati v kri. Najpomembnejša lastnost, ki upočasni prebavo in vsrkavanje glukoze iz žitnih kaš, pa je velikost in ohranjena struktura zaužitih delcev. Čim večji so delci hrane, tem manjša je relativna površina za delovanje prebavnih encimov in s tem tudi encima amilaze, ki prebavlja škrob. To ima za posledico upočasnjeno prebavo. Škrob v celih ali grobo mletih žitnih zrnih veliko počasneje prebavljamo kot škrob iz fino mlete moke.
