Mojster malih izdelkov etnografske dediščine
Čeprav je Jože Božič kot izučen ključavničar 34 let delal v ljubljanskem Litostroju, ga je kasneje, ko se je bližal čas upokojitve, navdušil les. S svojo natančnostjo ter modelarsko žilico je kovino zamenjal za tople materiale iz narave in gozdov pod Menino planino. Njegove skorjevke, kašče, mlini, žage »venecijanke«, gozdarske koče in kozolci, pa tudi čebelnjaki, kapelice in cerkve so tako verodostojni modeli, da so jih lahko veseli tudi umetnostni zgodovinarji. Čeprav je v Šteklu v Gornjem Gradu Ivan Mavrič zbral neponovljivo etnografsko zbirko starih orodij in naprav s podeželja, je neprecenljiv tudi prispevek Jožeta Božiča k zbirki ljudske umetnosti.
Jože rad tudi kaj lepega iz narave ujame v fotografski objektiv, z ženo Dano pa oba obožujeta cvetje, hortikulturo in naravne lepote, zato jima čas v pokoju kar prehitro mineva. Dva mandata je bil Jože podpredsednik, zdaj, pri 71 letih pa je na začetku drugega mandata predsednik Društva upokojencev Gornji Grad. Z razstavami svojih izdelkov je zagotovo pomembno zaznamoval svoj kraj, Zgornjo Savinjsko in Zadrečko dolino.
