Stari starši imajo veliko prednosti

Zgodbe | mar. '10

Vse, kar ste doživeli s svojimi otroki, se nenadoma začne še enkrat. Še enkrat občudujete, kako se otročiček prvič nasmehne, se postavi pokonci, stoji, teče. Opazujete, kako se uči govoriti, naredi prve neumnosti, dobi prve buške.Toda najlepše je: niste več odgovorni za vse, kar otrok potrebuje. Zaradi njega vam ni več treba prebedeti noči, in če vas njegova podjetnost preveč spravlja ob živce, ga lahko spet pošljete k staršem in si odpočijete.

Kar se tiče razvoja, vzgoje in prehrane je verjetno najpomembnejše spoznanje, pri katerem so stari starši v prednosti pred starši, da skorajda vedno obstajajo različne možnosti za zdravo in srečno odraščanje otrok. Ni se vam več treba obupno truditi za to, da bi našli eno in edino pravo pot.

Ni treba, da se počutite za vse odgovorni. Smernice v vzgoji določajo starši in ne stari starši. Toda obstaja veliko možnosti, da lahko z vnuki počnete, kar se vam tisti hip zdi najboljše ali najbolj prijetno, ne da bi se morali spraševati, kam bi lahko to pozneje vodilo. Ste otroka pozno zvečer spravili v posteljo ali pa ste z njim v nasprotju z zdravo pametjo odšli na sprehod po temnih ulicah? Vem, da tega starši ne marajo, toda otroci imajo radi stare starše, pri katerih lahko včasih počnejo stvari, ki jih doma ne smejo.

Vnuki so priložnost, da še enkrat poskusite na novo in na drugačen način vse tisto, za kar mislite, da niste najbolje storili pri vzgoji vaših otrok. Veliko očetov npr. obžaluje, da so svojim otrokom posvetili premalo časa, da so se premalo zanimali za njihov razvoj, njihove igre in misli. Pri druženju z vnuki lahko pokažejo, kaj so se iz tega naučili.

Če imate vnuke, ostanete mladi. Ali bi s petinpetdesetimi leti še plezali po plezalih, iskali na računalniku izhod iz labirinta, se zanimali za razliko med hip-hopom in tehno glasbo, če ne bi imeli vnukov? Druženje z vnuki zahteva, da ostanete duševno in telesno čili, da se vedno znova naučite kaj novega. Pomagati vnukom pri domačih nalogah ali z njimi razpravljati o smislu učenja angleščine je vsaj tako koristno, kot če bi na ljudski univerzi obiskovali tečaj za urjenje spomina za starejše. In še brezplačno je. 

Kako se boste znašli v vlogi starih staršev, določate sami

Vnuki cenijo pri svojih starih starših tisto, česar jim iz različnih razlogov starši ne morejo nuditi: da ne živijo v takšni naglici, da niso več tako strogi in kdaj pogledajo skozi prste, sodelujejo tudi pri kakšni neumnosti in tega ne povedo mami.

Za vnuke so stari starši žive priče časa, ki ga sicer poznajo le še iz knjig ali iz satih filmov. Majhne vsakdanje stvari, ki jih lahko pripovedujeta babica in dedek, oživijo zgodbe in to naredi vtis.

Vendar zaupljiv odnos do otrok in vnukov ne pade z neba. Zanj se je treba potruditi. Stari starši so lahko tudi nerazumevajoče osebe, ki vse bolje vedo, ki jih moramo obiskovati, da niso užaljeni, ki imajo malo razumevanja za živahne vnuke in imajo najraje svoj mir in red. Če imajo njihove zgodbe iz otroštva moto: »To bi si moral kdaj dovoliti pri svojem očetu,« bodo komajda našli dovzetne poslušalce.

Ni treba, da so dobri stari starši stalno in za vse na voljo

Kljub vsej naklonjenosti lahko glasno rečete: vnuki pomenijo tudi stres. Ko je takšen mali raziskovalec že tretjič stresel vsebino iz škatle za šivanje, polil sok po mizi, padel pri plezanju na pručko in dalj časa presunljivo tulil, ste lahko brez slabe vesti veseli, da bo spet odšel in vam ne bo treba še enkrat preurediti celega stanovanja, da bi brez nevarnosti prestalo njegove podvige.

Pri druženju z vnuki si ne naložite več, kot radi storite in zmorete. Vaši otroci bi nemara radi videli, da bi večkrat na mesec ponoči do 2. ure namesto njih bedeli ob otroški postelji ali prespali pri njih in se šele zjutraj odpravili domov. Toda vi ste po 11. uri utrujeni, slabo spite v tuji postelji, neradi puščate svojega partnerja samega čez noč. Torej jim to povejte brez obotavljanja.

Gotovo je pomembno, da starši tudi kdaj počnejo kaj brez otrok, da se spočijejo in so lahko znova zaljubljenci. Zaradi večje sproščenosti imajo od tega korist tudi vnuki. Toda z enako pravico smejo tudi stari starši vztrajati pri upoštevanju svojih potreb. Če vedno dopuščate, da vas »pregovorijo« za pomoč, ki vam je pravzaprav odveč, bo prej ali slej prišlo do odkritih ali prikritih očitkov, in to je strup za mir v družini. Ne pričakujte, da bodo mladi ljudje sami opazili, kaj je preveč za vas in bodo to upoštevali. Dokler boste dejali le: »Kar pojdita, bom že zmogel,« toliko časa bo verjetno tako. Kadar gre za lastno korist, ljudje radi sedijo na ušesih. Prevzemite samo tisto, kar v vas ne vzbuja jeze ali občutka, da vas izkoriščajo!

Ne ravnate pošteno, če najprej neki prošnji ugodite, potem pa v starših vzbujate slabo vest kot npr.:«Otroci sploh niso mogli spati. Vedno znova so spraševali, kje tako dolgo hodita!« To v starših vzbuja jezo namesto hvaležnosti. Ali hočete to?

Jasno povejte otrokom in vnukom, česar ne marate ali ne zmorete. Če se ob ponedeljkih zvečer redno ukvarjate s športom, čuvanje otrok ob ponedeljkih pač ni mogoče. In že dveletni otrok se bo navadil na to, da ga ne morete nositi naokoli, ker vas sicer boli hrbet. Jasno povejte, kaj lahko od vas pričakujejo in na kaj pristajate. Domneve naj ne postanejo smernice za vaše ravnanje. Mogoče večkrat na teden skočite k svojim otrokom in vnukom, postorite polovico gospodinjskih opravil, čeprav je to pravzaprav za vas preveč. To storite, ker imate vtis, da mladi ljudje brez vaše pomoči sploh ne morejo shajati. Toda vaša snaha ima nemara vendarle občutek, da jo nadzorujete in ste pokroviteljski, in bi raje imela malce bolj kaotično, a samostojno gospodinjstvo. To bo prej ali slej vodilo k zajedljivim pripombam, žalitvam in sporom. Zato je bolje, da to pravočasno razčistite.

Vi odločate, kaj naj bo vnukom v vašem stanovanju dovoljeno in kaj ne

Ko so bili vaši otroci majhni, ste gotovo celo stanovanje uredili tako, da so se po njem gibali brez večjih ovir in nevarnosti. Vse, kar se lahko razbije in je nevarno, ste umaknili na zgornje police, imeli niste mat lakiranega pohištva in občutljivih preprog, na odtise prtov in grafite po stenah in vratih ste se navadili. Toda pozneje ste uživali, da ste vse spet malce bolj čedno uredili – ta in oni okrasni predmet, vrata omar brez ključavnic, svetle tapete. In zdaj spet vse od začetka? Spet brez pritoževanja prenašati lepljivo pohištvo in odtise prstov na stenah? Je to cena, da postanete ljubljena babica? O tem odločate vi!

Če za vsak zdrobljen piškot, za vsak prevrnjen kozarec naredite kisel obraz in začnete s čistilno akcijo, vaši otroci in vnuki ne bodo pogosto prišli na obisk. Ali hočete to? Potem naredite tako. Če pa ne, poiščite kompromis, ki bo ustrezal vsem.

Svojim otrokom ni smiselno očitati, da vnukov ne spodbujajo k »spodobnemu« obnašanju, ali pa to prenašate s stisnjenimi zobmi in kuhate zamero. Kaj v vašem stanovanju lahko počno in česa ne – na čim bolj prijazen in odločen način – določate sami.

Ne postanite nadloga

Dokler so stari starši še dejavni v poklicu, ni nevarnosti, da bi pretiravali s skrbjo za vnuke. Ko pa so upokojeni in povrhu še brez partnerja, se mnogi zelo radi – in pogosteje, kot bi bilo dobro zanje – obvežejo, da bodo skrbeli za vnuke in jih čuvali. Zlahka so prikrajšani za stike s prijatelji enake starosti, za svoje lastne interese in podvige. Otroci in vnuki postanejo njihov edini življenjski smisel, edino veselje in popestritev.

Če je celotno veselje do življenja odvisno od nadaljnje usode otrok in vnukov, se boste pri razočaranjih – ki so neizogibna – počutili veliko bolj nemočne. Prej boste imeli občutek, da so mladi ljudje nehvaležni.

Otroci in vnuki naj ne bodo vaša edina vez z življenjem mlajših. Glejte na to, da imate še naprej stike s prijatelji – da počnete prav stvari, ki vam dajejo energijo in gotovost, da živite dejavno življenje.

Bistveno lažje vam bo pustiti otroke in vnuke, da gredo po svoje, če imate še druge naloge, druge interese, ki vas zadovoljujejo.

Tudi če se pošteno trudite za to, da bi bili razumevajoči stari starši, ni zagotovljeno, da boste imeli nenehno pozornost in naklonjenost vnukov. Ne morete ju terjati. Vedno bodo obdobja, ko bodo vnuki raje počeli neumnosti z drugimi otroci, kot pa da bi odšli z babico ali dedkom na izlet ali da bi z njima sedeli doma na zofi. Spomnite se na to, kako je bilo, ko ste bili sami otroci.