Kjer rešujejo življenja
Henrik Krnec, ki so mu na Golniku zdravili jetiko in mu najbrž rešili življenje, je o tem najznamenitejšem sanatoriju v nekdanji, še predvojni Jugoslaviji zapisal: »Okrevališče je postavljeno v čudovito okolje ob umetnem jezeru in bližnjem drevoredu mogočnih sekvoj pod vznožjem prelepih gora, ki so ga poimenovali "Park zaljubljencev"...«
Strokovna usposobljenost, človekoljubje in nadčloveška vztrajnost so porodile nastanek enega najbolj uspešnih zdravilišč pri nas. Pri prebiranju zgodovine Golnika, ki jo je v knjižni obliki izdala prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med. (Tuberkuloza - kuga 19 in 20 stoletja na Slovenskem na primeru sanatorija Golnik, 1921-1998), bralca "prevzame kar nekakšna zakletost golniških zdravnikov v boju z jetiko". Neprestano preizkušajo, vsak najmanjši napredek skrbno analizirajo na vse možne načine, ga dopolnjujejo, pa spet ponavljajo v novih, kontroliranih razmerah, pri čemer usmerjajo svoj kritičen pogled zlasti na vse to, kar sami ugotavljajo iz lastne prakse. Zdravniki so obenem prvi dali pobudo za ustanovitev civilnega združenja za organizirano preventivno dejavnost, kar je bilo velikega pomena za prosvetljevanje prebivalstva. Poimenovali so ga Deželno pomožno društvo za pljučne bolnike na Kranjskem (1904). Pod geslom "viribus unitis" (z združenimi močmi) so se človekoljubi združevali v skupnem boju proti jetiki.
Golnik ima izredno ugodno lego za potrebe sanatorija, kajti tam še narava poje in tehnika še ne ropota. Bližnje planine obdajajo ta idilični kraj, v katerem je temperatura zraka kar za kakih 6 stopinj višja, kot je v drugih krajih.
Med golniške zanimivosti sodi še razkošen park v dveh etažah ob sanatoriju, ki naj bi konkuriral celo evropsko znamenitemu versajskemu parku. Rastlinje je izbrala naša prva doktorica znanosti in prof. biologije Angela Piskernik, sloviti arhitekt Ivan Vurnik pa je zdravilišču dal zdajšnjo podobo.
Tuberkuloza – kuga stoletja
Kako jim je uspevalo premagovati to "kugo stoletja", nam najbolje ponazori statistika. V letu 1919 se je na Golniku zdravilo 12 bolnikov, njihovo število pa se je do leta 1930 povečalo kar na 570 bolnikov.
Če povzamemo iz knjige, je za tuberkulozo v letu 1890 umrlo 2530 oseb, leta 1921 znaša to število 1860 bolnikov, leta 1935 je bilo žrtev 1085, leta 1960 je umrlo 445 oseb, leta 1964 še 232 ter leta 2007 le 37. Ob prizadevanjih zdravstvenega osebja je treba velik padec umrljivosti pripisati učinkovitemu zdravilu streptomicin, ki so ga odkrili leta 1943.
Pred uporabo antibiotika nas najbolj prevzame razvoj kirurgije, ki je med vojnama izjemno napredoval na Golniku. Njen začetek lahko povežemo z dekretom dr. Neubauerja, ki je 23. aprila 1937 ob asistenci dr. Tomaža Furlana opravil prvo ekstraplevralno pnevmolizo na Balkanu. Golnik je kmalu za tem postal najpomembnejši torakokirurški center v Jugoslaviji.
Kot je razvidno iz dnevnika hčerke dolgoletnega direktorja dr. Furlana Jane Furlan, dr.med, so v tridesetih letih 20. stoletja, zdravniki in njihovi pomočniki dejansko opravljali le bolj samaritansko delo, saj je bila tuberkuloza tako rekoč neozdravljiva, kužna epidemična bolezen. Hudo bolne so zdravili tudi s tolažbo in z zbujanjem upanja, čeprav sami niso bili prepričani v vse to, kar so govorili. Pogosto so lahko le nemočno opazovali, kako so bolniki bruhnili kri in izkrvaveli. Velik krvni davek pa so plačale tudi bolniške sestre, ki so bile največ časa v fizičnem stiku z bolniki in so se seveda okužile. Malo pred drugo vojno je bilo na Golniku zaposlenih 84 sester in za pljučno tuberkulozo jih je umrlo 16.
Velik krvni davek pa ni bil edini "dar domovini" teh požrtvovalnih in skromnih deklet, saj jih je nova oblast takoj po vojni "dobesedno čez noč postavila na cesto", nato pa so odšle v južne republike tedanje države, kjer so jih sprejeli z odprtimi rokami.
Jože Trček
Bolnišnica Golnik – klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo je danes vrhunska ustanova za diagnostiko in zdravljenje zlasti bolnikov s pljučnimi in alergijskimi boleznimi iz vse Slovenije. V njej je 470 zaposlenih, od tega 38 zdravnikov in 198 medicinskih sester. Na Golniku od leta 1954 vodijo tudi centralni register za tuberkulozo in register za trajno zdravljenje s kisikom na domu za vso Slovenijo.
