Reportaža: Maroko

Prosti čas | mar. '10

Med razpenjenimi valovi in peščenimi sipinami

Maroko - dežela na robu Afrike nudi toliko pestrih podob, da jo je preprosto treba obiskati. Za sodobnega popotnika je dokaj prijazna, saj je tako rekoč na pragu Evrope mogoče najti razkošje in udobje, začinjeno s skrivnostnim arabskim svetom. Pomlad je lahko kar pravi čas za obisk teh krajev, saj je ob obali že prijetno toplo, v puščavi ni prevroče, visoko v gorah pa je mogoče celo smučati!

Eno največjih letoviških mest ob Atlantiku, Agadir, z več kot pol milijona prebivalcev na prvi pogled ni posebno privlačno, saj ne premore šarma stare arhitekture. Mesto je pred dobrega pol stoletja uničil katastrofalen potres. Ostala je kilometre dolga peščena obala, ob kateri so zgradili številne hotele in sodobno marino. Vse več Evropejcev kupuje v Maroku počitniška stanovanja in hiše tudi zato, ker so cene ugodne, poleg tega pa pri trgovanju z nepremičninami ni treba plačati davkov.

Za belimi zidovi in modrimi okni

Nekateri manjši kraji v okolici Agadirja so prava meka za ljubitelje surfanja in jahanja na valovih. Eden najprijetnejših krajev pa je po mnenju mnogih Essaouira. Prašna avtobusna postaja na robu dolgočasnega kockastega naselja sicer ne obeta veliko, toda ko mimo stojnic s pomarančami in neprivlačnih trgovin z razstavljenim blagom na ulici prideš do obokanega vhoda v staro mestno središče, zaslutiš, zakaj je mestece eno izmed najbolj priljubljenih v tem delu Maroka. Nad belo opleskanimi hišami se odpira kot na razglednici modro nebo, spodaj pod modro obarvanimi okni pa na tesnih ulicah vrvi življenje. Trobljenje in hrup motorjev so zamenjali prijaznejši zvoki: brbotanje juhe v bližnjem lokalu, klepet z ruto zakritih domačink, klici trgovcev, škripanje koles in zasoplo dihanje nosačev, ki si s težkim bremenom utirajo pot med pisanim živžavom.

Nad mestom in njegovimi čari so se že davno pred surfarji navduševali hipiji in glasbeniki, med njimi tudi Jimi Hendrix in Bob Marley. Glasba in umetnost sta tod še vedno stalnica. Tako z dobro obiskanimi glasbenimi prireditvami, kot tudi s številnimi obrtnimi delavnicami in galerijami.

Essaouira je eno tistih mest, kjer bi lahko kar ostal. Pohajanje mimo trgovinic, prikupnih lokalov, stojnic in še česa je vsakokrat drugačno. Drugačen je vonj po jutranji peki, po neubranljivih slaščicah, sveže stisnjenem pomarančnem soku. Prvi jutranji klici k molitvi te dosežejo napol v snu, tisti večerni ob pogledu na zahajajoče sonce pa imajo povsem drugačen zvok. Takrat je dobro priti na zahodno obzidje, ki vsakokrat ponuja veličasten razgled na morje in veličasten sončni zahod.

Essaouira izstopa tudi zaradi utrjenega starega dela mesta, ki se dviga tik ob morju. Utrdbo so zgradili Portugalci, ki so tako skušali ubraniti svoje ladje in pomembno pristanišče. Pristanišče ob utrdbi je še danes živahno, le da se tu dan in noč prerivajo slikovito obarvani čolni. Z njih že od zgodnjih jutranjih ur prinašajo najrazličnejše ribe in velikanske rake. Najbolj nestrpni kupci kar na pomolu sklepajo kupčije in spretni ribiči jim takoj očistijo ulov. Na ostanke prežijo galebi, v bližini pa na svoj delež bolj potrpežljivo čakajo potepuški mački. Do mačk imajo vsaj v tem delu Maroka zelo strpen odnos. Mirno jim dovolijo potikati se med gostilniškimi stoli ali posedati v trgovinah. Le nekaj deset korakov stran od čolnov vsako jutro oživi ribja tržnica in provizorične restavracije v njeni bližini. Tu si je mogoče privoščiti morske dobrote nekoliko ceneje kot v bolj urejenih mestnih restavracijah.

Trgovanje za starodavnimi zidovi

Obalo kaže vsaj za nekaj dni zapustiti, saj v notranjost dežele vabijo stara mesta. Številna med njimi se postavljajo z ohranjenim starim mestnim središčem, imenovanim medina. Tu je med ozkimi ulicami, belimi hišami in vsakdanjim vrvežem tržnice mogoče okušati čare arabskih zgodb iz Tisoč in ene noči. V temačnem labirintu stojnic, trgovin in delavnic ponujajo na stotine izvirnih spominkov, preprog, nakita, oblačil, čevljev, pohištva, pa tudi začimb, zdravilnih zelišč, datljev in sadja. Trgovci te skušajo na vsakem koraku zvabiti v svojo trgovino, pogosto tudi z zvijačo ali s povabilom na čaj.

Prav posebno in nepozabno doživetje je večerni obisk znamenitega trga Djemaa El Fna v Marakešu. Tam je sicer živahno od zgodnjega jutra, zvečer pa se stotnijam trgovcev, gručam uličnih pevcev in glumačev pridružijo še preproste restavracije pod vedrim nebom. Mesto je znano in privlačno že od nekdaj menda tudi zaradi blage klime. V Marakeš so poslali na okrevanje tudi Winstona Churchilla in slikarja Jacquesa Majorella, ki je tam kupil zemljo in zasnoval enega najlepših mestnih vrtov Jardin Majorelle. Kasneje sta postala lastnika Majorellovega posestva Yves Saint Laurent in Pierre Berge, prav tako pogosta gosta v tem južnem biseru Maroka.

V ozadju Marakeša se dvigajo zasneženi vrhovi Atlasa z najvišjo goro Toubkal (4165 m). Mimo nje se je mogoče po starodavnih poteh spustiti vse do puščave. Spotoma si lahko ogledate arabski Hollywood, kot imenujejo mesto Quarzazate sredi privlačne pokrajine. Tukaj so zaradi ugodnih cen in kraljeve podpore zrasli številni filmski studiji, kjer so nastajali filmi Gladiator, Poslednja Jezusova skušnjava, Čaj v Sahari ..., medtem ko je bil sloviti film Casablanca leta 1942 posnet v filmskih studijih Hollywooda.

Utrjeno naselje Ait Benhaddou je ena izmed najbolj priljubljenih filmskih kulis v okolici, a obenem tudi del Unescove svetovne dediščine. Prav temu se ima zahvaliti, da se ni že davno sesulo v prah. Med zidovi utrjene berberske vasi namreč že dolgo ni več pravega življenja. Čeprav nekateri vztrajajo, a le zaradi možnosti zaslužka s številnimi turisti. Še več podobnih, a manj slavnih utrjenih naselij je mogoče občudovati v dolini Draa.

Za pravo doživetje puščave je treba odpotovati še malo proti jugu. Vsaj do  mesta Zagora, ki je že od nekdaj veljalo za vrata v Saharo. Od tod so se na več tednov dolgo pot odpravljale karavane kamel ali pa so se vračale z afriškega juga in po počitku nadaljevala pot do bogatih mest na severu. Dandanašnji so trgovske karavane zamenjali turisti. Nekateri tudi na kameljih hrbtih, večina pa s sodobnimi terenskimi vozili. Do najbolj slikovitih peščenih sipin je sicer več kot sto kilometrov, toda ta razdalja za številne turistične agencije ne predstavlja nobene ovire. Pravzaprav je razdalja celo pripravna, saj tako goste laže prepričajo, da vsaj eno noč prespijo v beduinskem šotoru ob vznožju sipin.

Potovanje po Maroku je zelo enostavno. Za sprejemljivo ceno je mogoče najeti avto. Tudi avtobusne povezave so zelo dobre. Kaže pa odšteti nekaj več za vožnjo z državnim podjetjem CTM. Ti avtobusi so sodobnejši in hitrejši, saj se ne ustavljajo za vsakim vogalom. V večjih mestih pa kaže najeti taksi, včasih tudi za kak celodnevni izlet. A za ceno se je vedno treba dogovoriti vnaprej!

POD FOTKAMI

4180

Ena najbolj znanih maroških jedi je tadžin. Piščančje, kozje ali goveje meso in zelenjavo bogato začinijo in več ur kuhajo v pokriti lončeni posodi.

4129

Iz oljkam podobnih sadežev arganovih dreves Berberi že stoletja stiskajo olje, ki ga uporabljajo v zdravilstvu, kozmetiki in v prehrani.

4250

Skoraj nobena kupčija ali srečanje ne mine brez metinega čaja, ki mu dodajo veliko sladkorja in ga postrežejo v steklenih kozarcih.

4111-Kar na ulici si je mogoče privoščiti sveže stisnjen pomarančni sok.

4116-Večina žensk se še vedno oblači tradicionalno.

4220-Eno izmed najbolj slikovitih utrjenih mest - Ait Benhaddou.

4266-Datlji naprodaj na eni izmed tržnic, ki enkrat tedensko oživijo v večjih krajih na jugu.

4377-Na poti po puščavi lahko naletiš na takšno presenečenje.

4389-Med peščene sipine se je mogoče podati s terenskimi vozili ali na kameli.

4484-V Matrakešu je največje doživetje nočni obisk trga Djemaa El Fna.

4532-V starih delih mest lahko prespite v razkošni tradicionalni hiši imenovani riad.

4662-Na tržnicah so naprodaj tudi pisane začimbe.

4779- Essaouira je eno izmed najbolj slikovitih mest ob atlantski obali.

4952-Največ turistov ob morju obišče Agadir.