Kolikšne so pokojnine (in zakaj)?

Dobro je vedeti | mar. '10

Vprašanje, kolikšne so pokojnine, je bilo in je čedalje bolj aktualno. V zaostrenih gospodarskih in finančnih razmerah pa se še pogosteje zastavlja. Zlasti zdaj tudi zaradi napovedane modernizacije sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Posodobitev bo, če sodimo po objavljenih izhodiščih, pomembno vplivala na višino pokojnin, ki jih dobivajo zdajšnji upravičenci.

Nedvomno bodo učinki zaznavni tudi pri prihodnjih pokojninah, ki bodo, kot je mogoče razbrati iz gradiva o modernizaciji in iz nekaterih skopih informacij o dosedanjem delu pri pripravi nove zakonodaje. Zelo verjetno bodo tudi dosegljive pod drugačnimi pogoji in odmerjene z upoštevanjem novih, precej strožjih pravil.

V ospredju še vedno finančna zdržnost

Za odgovor na vprašanje, zastavljeno v naslovu, smo zbrali nekatere statistične podatke o tem, kaj se je v preteklosti dogajalo med uživalci pokojnin in kolikšne so trenutno slovenske pokojnine. Deset let je minilo od uveljavitve veljavnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim smo v državi začeli postopno uvajati doslej najobsežnejšo prenovo tega zavarovanja. Vseh ciljev tedanje prenove tokrat ne bomo povzemali, ni pa se mogoče izogniti nedvomno najpomembnejšemu: finančni zdržnosti sistema pokojninskega zavarovanja spričo pričakovanih sprememb v starostni strukturi prebivalstva. Ta cilj bo namreč zasledovala tudi napovedana modernizacija in nedvomno bo znova uvrščen med prednostne!

Kot je bilo že velikokrat poudarjeno, se slovensko prebivalstva stara. Delež starejših se povečuje, mlajših pa zmanjšuje. To dejstvo je neizprosno in vpliva na razmerja med aktivnimi, ki zagotavljajo potrebna sredstva za upokojene, in upokojenimi, ki se tako slabša, kar potrjujejo tudi statistični podatki. Po ocenah -dokončni podatki sicer še niso na voljo - je bilo v letu 2009 v državi povprečno 895.594 zavarovancev, kar je za 95.127 ali 11,9 odstotka več od povprečja v letu 1999. V tem obdobju pa se je število uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja v povprečju povečalo za 78.175 zavarovancev ali za 17 odstotkov. Med povprečno 538.455 prejemniki pokojnin je bilo največ starostnih upokojencev - 65,7 odstotka. Njihovo število se je v primerjavi s povprečjem leta 1999 tudi najbolj povečalo, in to za 78.015 ali za dobrih 28 odstotkov. Povprečno število invalidskih upokojencev se je v tem obdobju zmanjšalo za 5,4 odstotka, povprečno število uživalcev vdovskih in družinskih pokojnin pa se je povečalo za 6 odstotkov. V letu 1999 je bilo na enega upokojenca 1,74, v letu 2009 pa 1,65 aktivnega zavarovanca.

Manjše število upokojencev in nižje pokojnine

Večjo finančno zdržnost sistema omogoča le počasnejše povečevanje števila uživalcev pokojnin ter počasnejša rast pokojnin. Počasnejšo rast števila upokojencev uravnavajo pogoji za pridobitev pokojnin, njihovo višino pa predvsem pravila, veljavna za ohranjanje vrednosti pokojnin, za katera se je v preteklosti uveljavil skupni termin »usklajevanje«, seveda pa tudi način odmere pokojnin. Pogoji za pridobitev pokojnin so bili z novim zakonom spremenjeni in so pozitivno vplivali na doseženo rast števila uživalcev pokojnin. Spremenjena so bila tudi pravila usklajevanja (in to večkrat!) ter načini odmere pokojnin. Tudi te spremembe so bile pomembne. Posledice, ki jim lahko rečemo tudi učinki prenove sistema, se najbolj kažejo v razmerjih med pokojninami in povprečnimi plačami, ki so se v tem obdobju občutno znižala. Tako je v letu 1999 povprečna pokojnina še dosegala 68,5 odstotka, medtem ko je v minulem letu dosegla le 61,3 odstotka povprečne plače. Povprečna starostna pokojnina je v letu 1999 dosegala 75,8 odstotka povprečne plače, v letu 2009 pa le 66,6 odstotka.

Učinki prenove sistema obveznega zavarovanja se vsaj v enakem obsegu kažejo tudi v številu uživalcev drugih dajatev iz tega zavarovanja in v njihovi višini. Ker prenova še ni končana, bo do novih učinkov prihajalo tudi v prihodnje! Z uveljavitvijo moderniziranega sistema, ki naj bi po napovedih začel delovati že prihodnje leto, pa bo prišlo še do dodatnih učinkov. Pri določanju obsega in dolžine obdobja, v katerem naj bi bili uveljavljeni, pa bo nujno potrebno nameniti posebno pozornost vprašanje, ki smo ga zastavili v naslovu našega prispevka. Nadaljevanje tako hitrega ali morda še hitrejšega padanja vrednosti pokojnin v primerjavi s plačami, bo namreč lahko kaj kmalu ogrozilo materialno in socialno varnost upokojenih, in to ne le tistih z najnižjimi, temveč tudi tistih s povprečnimi pokojninami. Ker nas pesti globoka finančna in gospodarska kriza, ki je že zahtevala tudi intervencijske ukrepe, se bodo razmere v letošnjem letu še dodatno zaostrile, zlasti, če bi začele naraščati cene osnovnih življenjskih potrebščin.

Minulo leto je bilo mogoče opraviti le eno uskladitev pokojnin. Razmerja med pokojninami in plačami so se zaradi izjemno skromne rasti plač znižala sicer v pričakovanih mejah, ki jih narekuje vsakoletno prilagajanje ravni pokojnin iz različnih razdobij. To vpliva na nižjo uskladitev in s tem na znižanje razmerij. Prepolovljeno usklajevanje, ki zaenkrat velja le v letošnjem letu, pa bo vsekakor imelo večje težje posledice.

Kolikšne so zdaj pokojnine?

Če ne upoštevamo prejemnikov sorazmernega dela pokojnin, je bila decembra lani povprečna starostna pokojnina 687,96 evra. Moški so dobili v povprečju nekoliko višjo pokojnino - 754,06 evra, medtem ko je bila povprečna starostna pokojnina žensk 602,33 evra. Pri invalidskih pokojninah so bile razlike nekoliko manjše. Povprečna invalidska pokojnina je bila 516,20 evra. Moški so dobili v povprečju 542,97 evra, ženske pa 479,03 evra. Povprečna družinska in vdovska pokojnina pa sta bili 431,96 evra.

Višino starostnih in invalidskih pokojnin pogojujeta predvsem plača iz obdobij, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove, od katere se odmerita ti pokojnini, in dopolnjena pokojninska doba, ki vpliva na višino odstotka za odmero. Na višino družinskih pokojnin vpliva še število družinskih članov, ki so upravičeni do take pokojnine.

Pokojnine žensk so nižje predvsem zaradi nižjih plač

Razlike, do katerih prihaja v višini pokojnin moških in žensk, ki nekatere zelo motijo, prav tako pogojujejo navedeni kriteriji, torej višina plač, ki so služile za določitev pokojninske osnove, ter dolžina dopolnjene pokojninske dobe. Čeprav mnogi mislijo drugače, pa pokojninski sistem ne povzroča razlik med spoloma, ko gre za pokojnine.

Plače med moškimi in ženskami so se razlikovale že v preteklosti in nič drugače ni tudi zdaj. Iz podatkov o strukturni statistiki plač v letu 2008, ki jih je konec letošnjega januarja objavil Statistični urad Republike Slovenije (SURS), namreč sledi, da je bila v tem letu povprečna bruto plača moških 1481 evrov, žensk pa 1369 evrov. Statistiki razlike pripisujejo razlikam v izobrazbeni, starostni in poklicni strukturi. Največje so bile razlike v finančni zavarovalniški dejavnosti, kjer so plače moških presegale ženske kar za 33,8 odstotka. Po teh podatkih pa so imele ženske višjo plačo v treh dejavnostih - gradbeništvu, v oskrbi z vodo in ravnanju z odplakami in odpadki ter v prometu in skladiščenju. Iz navedenega poročila sledi tudi to, da so najvišje plače prejemali (pričakovano) najstarejši delavci. Razlike v višini izplačanih plač razumljivo vplivajo tudi na razlike v višini pokojnin!

Kakšna je bila po statističnih podatkih ZPIZ struktura prejemnikov pokojnin po vrsti, spolu in višini pokojnin v decembru 2009, prikazuje naslednja razpredelnica:

Poseben komentar k razpredelnici bržčas ni potreben! Morda kaže za primerjavo omeniti le podatek SURS, po katerem je bila povprečna neto plača v državi za mesec december 2009 957,14 evra.

Za konec pa še kratko pojasnilo, zakaj so iz razpredelnice in pri navajanju podatkov o povprečnih zneskih pokojnin izločeni sorazmerni deli pokojnin. Do teh pokojnin so upravičeni tisti prejemniki, ki so bili večinoma le zelo kratek čas vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, večino časa pa v tujini. Za zavarovanje v tujini dobivajo tudi tujo pokojnino. Če bi upoštevali zgolj dobo, prebito v slovenskem zavarovanju, pa do pokojnine sploh ne bi bili upravičeni. Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice se zato upošteva skupna doba, pokojnina pa se določi v sorazmernem delu. Zaradi tega so lahko take pokojnine zelo nizke, kar seveda vpliva na povprečje vseh pokojnin. Če upoštevamo tudi te prejemnike, je bilo povprečje vseh starostnih pokojnin, izplačanih v decembru 2009, 622,11 evra.