Pokojnine manjše, uživanje daljše
Po letu 2000, odkar velja zdajšnja pokojninska zakonodaja, se iz leta v leto znižuje razmerje med plačami in pokojninami. Tako je še leta 2000 povprečna starostna pokojnina dosegala 75,3 odstotka plače, po zadnjih podatkih za leto 2008 pa le še 67,1 odstotka. To je bil tudi eden od namenov, ki jih je z novo pokojninsko zakonodajo ali reformo želel doseči zakonodajalec. Njegov cilj je bilo še zvišanje starosti ob upokojitvi in podaljšanje pokojninske dobe. Tudi ta cilj je bil vsaj pri ženskah kar dobro uresničen, saj so se ženske leta 2000 upokojevale s 30 leti in 11 meseci pokojninske dobe, leta 2009 pa s polnimi 33 leti. Povprečna pokojninska doba se je torej v tem obdobju pri ženskah zvišala za 2 leti in en mesec. Pri moških pa je rezultat slabši, saj se je povprečna pokojninska doba v tem času povečala le za 1 leto in 1 mesec – s 36 let in 6 mesecev na 37 let in 5 mesecev. Tudi povprečna starost ob upokojitvi se je pri ženskah precej bolj zvišala kot pri moških. Povprečna starost žensk ob upokojitvi je tako bila leta 2000 55 let in 5 mesecev, leta 2009 pa 58 let. Povečala se je torej kar za 2 leti in 7 mesecev, medtem ko se je pri moških zvišala le za 1 leto in 9 mesecev: od 59 let in 2 meseca v letu 2000 na 60 let in 11 mesecev v letu 2009. Analitiki ocenjujejo, da so moški bolj, kot je predvideval zakonodajalec, izkoristili dodano dobo (študij, vojaščina) za izpolnitev pogojev za upokojitev, čeprav ta možnost prinaša precej nižje pokojnine. Prav tako so bolj, kot je predvideval zakonodajalec, izkoristili tudi zniževanje upokojitvene starosti zaradi otrok. Zato se njihova povprečna upokojitvena starost ni zvišala toliko, kot so predvidevali. To je eden od bistvenih razlogov, da naj bi bližnja »modernizacija« pokojninskega sistema, ki jo pripravljamo in naj bi jo začeli uresničevati že prihodnje leto, odpravila te bonitete, torej dodano dobo in zniževanje upokojitvene starosti zaradi vzgoje in nege otrok.
Vlada in analitiki vse bolj opozarjajo na finančno vzdržnost obveznega pokojninskega zavarovanja, saj mora država za njegovo likvidnost že zdaj zagotavljati čedalje več denarja. Zaradi predvidenih demografskih gibanj pa bo finančno stanje pokojninske blagajne še slabše. Vse daljše uživanja pokojnin kažejo že zdajšnji podatki o povprečni dobi prejemanja pokojnin, čeprav se je upokojitvena starost zviševala. Leta 2000 so v povprečju ženske prejemale starostne pokojnine 17 let in 1 mesec, moški pa 14 let in 9 mesecev, leta 2009 pa ženske že 21 let in 6 mesecev (4 leta in 5 mesecev več), moški pa 16 let in 7 mesecev (1 leto in 10 mesecev več). Ti podatki med drugim kažejo, da se ženskam življenjska doba podaljšuje bolj kot moškim. Na teh podatkih tudi temelji zamisel o izenačitvi upokojitvene starosti za oba spola.
V tem času še ni znano, kakšne bodo konkretne spremembe pokojninskega zakona in kdaj bo uveljavljen ter kakšna bo postopnost uveljavljanja sprememb. O vsem tem bo Vzajemnost poročala sproti.