Portret: Mitja Meršol

Zgodbe | mar. '10

Z Vzajemnostjo sodelujejo ugledni novinarji, strokovnjaki z različnih področji in uveljavljeni pisci, ki z bralci delijo svoje misli, znanje in bogate izkušnje. Nekateri že vrsto let, drugi pa v zadnjem času. Ob prebiranju njihovih prispevkov prav gotovo marsikaterega bralca zanima, kakšna osebnost se skriva za imenom, zato jih predstavljamo tudi z malo bolj osebne plati.

Mitja Meršol:

Beseda, ki utira pot v svet

Na uvodno vprašanje, kako bi se predstavil s tremi besedami, vprašani, znan po pronicljivih in duhovitih prispevkih, odgovori pričakovano: Mitja Meršol, novinar. Poudarek je na zadnji besedi, kajti novinarstvo zanj ni le poklic, marveč način življenja.

»Pravkar sem končal svojo novo knjigo z delovnim naslovom Beseda – svet. Beseda mi je utirala pot v svet, brez svetovnih primerjav pa ni objektivnega pisanja,« Meršol takoj preide k stvari.

Ste raziskali, odkod priimek Meršol?

Menda od Napoleona, od kakega njegovega vojaka, ki je ostal v teh krajih. Po materini strani so moji predniki Podbevški, navezujejo se tudi na priimek Siemens. Pisano. Žena Mojca, rojena Irtl, je bančnica, hči Marlenka  je v službi na ministrstvu za kulturo, druga hči Melita nadaljuje družinsko tradicijo v novinarstvu. Vnuki so zaenkrat trije: Kris 14, Trina 12 in Lan 9 let.

V svojem poklicu ste veliko delovali po svetu?

Zares, kar tretjino življenja sem preživel v tujini. Spoznaval sem različne dežele in različne ljudi v njih. To je za novinarja nujno. Če ne veš, kaj je majhno, tudi ne moreš vedeti, kaj je veliko. Brez tega nimaš meril. Imel sem to srečo, da sem deloval v ZDA in Angliji, pa tudi na Kitajskem in v Afriki.

Kitajska hitro napreduje, Afriki pa se ne piše dobro?

Da, Kitajska je s svojim razvojem fenomen, ki ga je bilo pred 20 leti težko napovedati. Afrika pa je še vedno plen, v zadnjem obdobju predvsem Kitajske.

Kakšna je videti Slovenija, gledano iz perspektive New Yorka?

V New Yorku sem bil prav v času, ko se je Slovenija osamosvajala. O tem, kaj se dogaja doma, sem bil tam bolje poučen, kot bi bil tukaj. Vsekakor so bili to za majhno Slovenijo veliki časi. Takrat smo se Slovenci počutili velike, zdaj pa …

Zdaj pa?

Zdaj pa so na oblasti mladi politiki, ki se vedejo kot pubertetniki v slaščičarni: pojedo toliko tort, da potem bruhajo. Pri tem ni izjem ne v levo ne na desno. Ne vem, kam to pelje. V tem primeru nisem ne optimist ne pesimist, skušam biti realist. Če že imamo državo, moramo iz tega tudi kaj narediti!

Če se še enkrat ozremo proti domu z ameriških perspektiv?

Amerika nima le svetlih perspektiv, pač pa tudi temne. Teh si nikakor ne kaže želeti, čeprav se nam vsiljujejo. Ima pa Amerika kljub temu, da je Novi svet, tradicijo, ki je mi nimamo. Lahko bi se iz tega česa naučili, ne pa, da ponavljamo napake, za katere so drugje že našli boljše rešitve. Je pa Amerika dežela kontrastov, zunaj velikih mest imajo prebivalci boljše medosebne odnose. A tudi v velemestu si človek lahko ustvari svoj mini mundus in najde ljudi po svoji meri. Pri tem narodnost, barva kože, prepričanje, spol in starost sploh niso pomembni.

Kapitalizem se povezuje s profitom, ta s pohlepom. Je možna kaka boljša formula, ki bi vse reševala?

Da bi le poznal tako formulo! Morda namesto profit – pohlep, profit – pravo?

Živimo v obdobju informacijske revolucije. Smo v preobilici informacij kakovostno, objektivno informirani?

Novic in informacij je toliko, da so nam prej v breme kot v korist. Ker jih je nepregledna množica, jih je lahko preusmerjati, prikrivati, prekrivati, zamolčati, preobrniti. V tem kaosu manipulacij se naposled pokaže kakovost novinarja in urednika: da v takšnih razmerah posreduje resnične informacije. In bralca, da take informacije poišče, do drugih pa je skrajno kritičen.

Delali ste in še delate na različnih področjih, za različne medije, obravnavate različno tematiko in uporabljate različne žanre. Vselej pa imate radi humor?

Humor je pogosto dober način, da poveš resnico. V takem humorju je lahko veliko resnosti. Tudi satira je uporabno orodje poročanja, pogosto ima veliko sporočilno vrednost.

In za sklep?

Kjer stanujem, je bil pred tisoč in toliko leti rimski forum. Kaj bo tu čez tisoč let? Ko gledam s svojega okna, vidim par golobov. Imata se rada in nas lahko česa naučita. Da na tem svetu ne živimo le mi in da se tudi mi imejmo radi.