Cekarje plete že več kot 50 let
Marija Rajtar iz Turnišča še ohranja star običaj pletenja cekarjev, pa tudi košaric, klobukov, copat in drugih izdelkov iz koruznega bilja.
Vsako leto na bližnji njivi posadi koruzo. Na jesen, ko še ni povsem zrela, jo potrga, zlička in posuši bilje, nato ga poveže v majhne snope in shrani v suhem, zračnem prostoru. Preden začne s pletenjem, navlaži ličkanje in ga nekaj časa pusti, da se zmehča. Včasih ga tudi pobarva z barvo, ki jo uporabljamo za barvanje pirhov. Nato pa njeni spretni prsti prepletajo vrste vodoravno, navpično, približno osem ur, dokler ni cekar spleten.
Za vsak izdelek, ki ga splete, ima posebno vrsto lesenega modela, nekaj takih ji je izdelal njen sosed, kolar Štefan Lebar. Na pripravljena kopita plete tudi copate, ki so zelo zdravi za hojo, saj masirajo podplate. Priporoča jih ljudem, ki imajo revmo ali težave z ožiljem.
Je članica društva kmetic in društva upokojencev Turnišče, aktivno pa tudi sodeluje v KUD Štefan Raj. Tudi na sejme še hodi. Njene izdelke prodajajo po trgovinah s spominki po Sloveniji, prodaja pa jih tudi v tujino, celo v daljno Japonsko. Pred leti je na sejmu Alpe-Jadran v Slovenj Gradcu dobila priznanje za svoje kakovostne izdelke domače in umetnostne obrti.
Marija Rajtar iz Turnišča je stara 75 let in je menda edina tovrstna mojstrica pletenih izdelkov iz bilja. Čeprav pogosto uči pletenje po šolah in društvih, si želi, da bi imel naslednico, a je med mladimi, žal, vse manj zanimanja za stare obrti.
